Razstava novejše zgodovine Pod devetimi zastavami - posavje 1900 - 1990

Stalna razstava Pod devetimi zastavami – Posavje 1900—1990 s fotografijo, besedo in predmeti prikazuje pomembnejša zgodovinska dogajanja v novejši zgodovini Posavja od preloma 20. stoletja, ki ga najbolj zaznamujejo narodnostni boji, pa do osamosvojitve Slovenije v letu 1990.

Zgodbo o Posavju in življenju v njem spremljamo vse od začetka 20. stoletja, ko je bilo Posavje še del habsburške monarhije, nato prek Kraljevine SHS, Kraljevine Jugoslavije, težkih let nacistične in fašistične okupacije, povojne izgradnje in življenja v socialistični državi, do prizadevanja za samostojno državo s plebiscitom leta 1990. Ta časovni okvir že na uvodnem panoju nakazuje devet zastav, ki so v tem obdobju plapolale v Posavju.

V petih razstavnih prostorih, ki vsak zase predstavljajo zaključeno časovno obdobje, so v obliki panojske predstavitve povečanih fotografij in dokumentov prikazani pomembni dogodki, ki so vplivali in zaznamovali življenja Posavcev v 20. stoletju.

Razstavno pripoved začenjamo z narodnostnimi boji na prelomu 20. stoletja, ko so se zavedni posavski Slovenci začeli upirati nemški prevladi in boriti za gospodarsko, politično in kulturno samostojnost, in nadaljujemo s prikazom bogatega društvenega in družbenega življenja. Posebej je predstavljeno telovadno društvo Sokol, ki predstavlja vrhunec tukajšnjega naprednega kulturnega in narodnostnega življenja. V nadaljevanju je predstavljeno gospodarstvo posavskih mest in trgov med obema vojnama, ki je temeljilo predvsem na obrti in trgovini, ter delovanje manjših industrijskih obratov in premogovnikov. Sledi prikaz potresa leta 1917 v Brežicah in bližnji okolici in na kratko življenje v zaledju fronte med prvo svetovno vojno.

Dva razstavna prostora smo namenili drugi svetovni vojni, ki je krojila številne tragične usode ljudi v Posavju. Zgodba teče od napada na Jugoslavijo aprila 1941 do kapitulacije Nemčije maja 1945. Razstavljeno gradivo nam prikaže usodne dni aprilske vojne, okupacijo, razkosanje in priključitev Posavja k Nemčiji, Italiji in Hrvaški, okupatorjeve ponemčevalne ukrepe, množičen izgon prebivalcev Posavja v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo, njihovo štiriletno trpljenje v nemških delovnih in koncentracijskih taboriščih ter naselitev kočevskih in drugih Nemcev. Nadalje sledi prikaz organiziranega odpora zavednega slovenskega prebivalstva in oblikovanje prvih partizanskih enot proti nemškemu okupatorju (Krška partizanska skupina, Brežiška četa) ter narodnoosvobodilni boj v Posavju, na Kozjanskem in delu Gorjancev (Kozjanski partizanski odred, Gorjanski bataljon) med letoma 1941 in 1945 ter prihod legendarne 14. divizije na Štajersko.

V četrtem razstavnem prostoru, v katerega stopimo skozi mlajski slavolok z napisom »Živela svoboda«, so predstavljeni dogodki, ki prikazujejo zmago nad nacizmom in fašizmom, vrnitev naših ljudi iz izgnanstva, begunstva in taborišč ter prva povojna leta, ko so ljudje s prostovoljnim in udarniškim delom obnavljali in gradili porušeno in požgano domovino.

Zadnji razstavni prostor je namenjen gospodarskemu razcvetu in razvoju Posavja od leta 1950 do samostojnosti Slovenije leta 1990. Razstava nam v obliki časovnega traka prikazuje splošen pregled opravljenega dela na področju gospodarske in družbene dejavnosti.
 
V letu 2015 smo razstavo dopolnili s portreti pomembnih Posavcev - Posavskimi obrazi. Ko ob vstopu v peti razstavni prostor obrnemo svoj pogled proti stropu, nas pozdravijo posamezniki, ki so nekakšna vez med preteklostjo, sedanjostjo in bodočnostjo. Predstavili smo Posavce, ki so tu nekoč živeli (še živijo), se tu šolali in s svojim delom obogatili našo dediščino: znanstvenike, pisatelje, slikarje, kiparje, arhitekte, režiserje, glasbenike, športnike idr. Med njimi so tudi imena, ki so ponesla prepoznavnost Slovenije v svet.
 
Zadnji, šesti, razstavni prostor smo namenili ambientalnemu prikazu prostora, namenjenega za dnevno bivanje. Originalna pohištvena oprema izvira iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Opremo sestavljajo sedežna garnitura - kavč, ki je bil obenem tudi ležišče, mizica, omara, televizijski sprejemnik in drugi predmeti. Del razstavnega prostora smo namenili maketi ladje Brežice, ki jo je Splošna plovba Piran podarila občanom in Skupščini občine Brežice.

Oktobra 2023 smo razstavo dopolnili z zgodbo o Robertu Finku, veteranu vojne za Slovenijo. Umestili smo jo ravno v zadnji šesti prostor, saj razstava Pod devetimi zastavami - Posavje 1900 – 1990 svojo pripoved zaključi tik pred vojno za Slovenijo, ki je potekala od 27. 6. do 7. 7. 1991.Stalna dopolnitev razstave v prvem delu nadaljuje s časovnim okvirjem dogajanja v času nastanjanja nove države Republike Slovenije in njenimi prvimi izzivi in cilji, zastavljenim kmalu po mednarodnem priznanju. Drugi osrednji del pa je namenjen zgodbi Roberta Finka s poudarkom na dogajanju in njegovem doživljanju časa okoli vojne za Slovenijo. Na ogled so predmeti, ki jih je 27-letni Robert Fink nosil usodnega dne 27. junija 1991 v boju v vasi Rigonce, ko je bil hudo ranjen. Te predmete je Robert že leta 1991 podaril in zaupal Posavskemu muzeju Brežice. V drugi vitrini pa se nahajajo njegova  najpomembnejša originalna odlikovanja.