Osrednja vsebina

odpri

zapri

Prikaz za slabovidne
Zapri
Telefon
Pokličite nas
+ 386 7 466 05 17
Email
Pišite nam
vodnik@pmb.si
VITEŠKA DVORANA

Spomenik baročne umetnosti, ki osupne in očara vsakogar, ki stopi vanjo

Viteška dvorana je edinstvena in največja v celoti poslikana baročna dvorana na Slovenskem. Avtor poslikav je slikar slovenskega rodu Frančišek Karl Remb (Radovljica, 1675–Dunaj, 1718), ki je dvorano poslikal z motivi antične mitologije, kjer imajo osrednje mesto 4 temeljni elementi, ki gradijo, soustvarjajo naš svet.

Prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino

Viteška dvorana s svojo fresko poslikavo je edinstvena iz tega časa na Slovenskem. Zaradi impozantnega, v celoti poslikanega dvoranskega prostora je prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino, vključena v skop muzejskih zbirk.
Mladi umetnik, Frančišek Karel Remb, je pri svojih komaj 28 letih za svojega mecena in naročnika, Ignaca Marijo Attemsa, ustvaril mojstrovino, ki s skrbno izbranim ikonografskim programom navdušuje že več kot 300 let. Rodil se je leta 1675 v Radovljici. Učil se je pri očetu, slikarju Janezu Juriju (ok. 1648—1716), šolanje v Italiji pa mu je omogočil grof Ignac Marija Attems ter ga iz Brežic »odpeljal« v Gradec in na Dunaj, kjer je bil uspešen in cenjen. Umrl je leta 1718.

Za izbiro ikonografskega programa, ki izhaja iz zgodb grško-rimske mitologije, ki jih je zapisal rimski pesnik Ovidij v Metamorfozah (Preobrazbah), je ključna odlična izobrazba naročnika. Ali je grof Ignac Marija Attems (1652–1732) predelal grad in njegov vzhodni del v čast svojega »abrahama«, lahko samo domnevamo. Dejstvo pa je, da je dvorana, ki nosi ime viteška, čeprav je »grofovska«, nastala v času, ko je praznoval pet desetletij uspešnega življenja. Po šolanju v Gradcu je opravil kavalirsko potovanje. Opravljal je številne službe, ki so mu omogočile, da je iz manjšega premoženja ustvaril veliko. Leta 1688 je postal vrhovni proviantni mojster Slavonske vojne krajine.
Njegovemu značaju ustrezna služba je bila zaradi dolgotrajne t. i. dunajske vojne s Turki (1683–1699) zelo dobičkonosna. Uradno priznanje za delo, ki je prispevalo k turškemu porazu, je bil leta 1696 podeljen naziv svetnika notranjeavstrijskega tajnega sveta. Kupoval je številne gradove s posestvi in jih preuredil v rezidence z odlično slikarsko opremo, ki jo je najverjetneje dopolnjevala tudi druga razkošna premična oprema, a je žal večinoma neohranjena. 
Leta 1688 je kupil Štatenberg, kjer je dal zgraditi dvorec, leta 1691 Hartenštajn in večino Pilštanja ter leta 1694 Brežice. Leta 1707 je kupil Gösting in naročil poslikavo, leta 1714 Rajhenburg, 1717 Slovensko Bistrico ter naročil poslikavo in 1721 Turn v Brestanici. Umrl je leta 1732 v Gradcu, kjer je pokopan v tamkajšnjem samostanu frančiškanov, kjer je še vzidan nagrobnik.

Viteška dvorana je najbolj prepoznaven del gradu Brežice (kulturni spomenik državnega pomena) in je bila restavrirana med letoma 2011 in 2012, južna stena pa 2015. Tako kot ob nastanku je tudi danes prostor uživanja v različnih umetnostih in svečanostih, predvsem pa je izjemna »galerija« baročne umetnosti, ki sta jo soustvarila odličen slikar in naročnik.

Štirje elementi

Na banjastem oboku prehoda stene v strop si sledijo prizori iz grško-rimske mitologije oz. Ovidovih Metamorfoz, ki so hkrati alegorije štirih elementov.
Po izročilu stare grške filozofije so štiri temeljne sestavine vseh stvari: voda, zrak, ogenj in zemlja. Elementi se med seboj povezujejo v času in prostoru, prehajajo in se spreminjajo eden v drugega, če pa se ravnovesje med posameznimi elementi poruši, tedaj pride do nesreč in katastrof, kot je razbrati tudi iz antičnih mitov in legend.

Na vzhodni strani obočnega dela prehoda stene v strop ponazarjajo alegorijo elementa vode (Aqua) štirje prizori. Prvi prizor predstavlja Pozejdona z Amfitrito.

Na predelu zahodnega zrcalnega oboka na zahodnem delu dvorane si sledi vrsta prizorov, ki prehajajo drug v drugega in so alegorija elementa ZEMLJE (Terra). Drugi prizor upodablja Dioniza in Ariadno, tretji prizor plesoče nimfe s silenom in satirom, četrti prizor pa boga Pana in mladenki, ki hranita otroka z nektarjem.


Na severnem delu zrcalnega oboka element zrak (Aer) predstavlja prizor Apolona z Eos.

Alegorijo elementa OGNJA (Ignis) na južni strani obočnega dela prehoda stene v strop Viteške dvorane ponazarja upodobitev Hefajstove kovačnice.

Strop je prepleten z upodobitvami alegorij odlik rodu Attems in prispodobami znanosti ter umetnosti. Na severni strani ga začenja grb grofa Ignaca Marije Attemsa, na južni pa grb grofice Marije Regine Attems, rojene Wurmbrandt.

×

KOŠARICA

ŽELIM NA BLAGAJNO
NAZAJ K NAKUPOVANJU
×
×

Prikaz za slepe in slabovidne

Pomanjšaj velikost pisave (-) Povečaj velikost pisave (+)

Barva ozadja in pisave

Izključi prikaz za slabovidne ×


Izjava o dostopnosti