Prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino

Viteška dvorana s svojo fresko poslikavo je edinstvena iz tega časa na Slovenskem. Zaradi impozantnega, v celoti poslikanega dvoranskega prostora je prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino, vključena v skop muzejskih zbirk.

O freskah kot biseru baročnega stenskega slikarstva so se mnenja strokovnjakov v povezavi z avtorstvom fresk razhajala. Na podlagi arhivskega vira je potrjeno, da je poslikava Viteške dvorane avtorsko delo slikarja slovenskega rodu, Frančiška Karla Remba (1675–1718), ki se je v tedanjem Rheinu mudil med letoma 1702 in 1703. Legenda pravi, da je K. F. Remb odšel na izpopolnjevanje v Rim in tam med drugim obiskal palačo Barberini, po vzoru katere je poslikal dvorano v Brežicah.

Že v zgodnjem baročnem času so bile Ovidove Metamorfoze zelo razširjeno branje, zato ni nič nenavadnega, da so prav te zgodbe postale inspiracija za določene prizore poslikave. Na banjastem prehodu stene v strop si sledijo prizori iz grško-rimske mitologije oz. Ovidovih metamorfoz, ki hkrati ponazarjajo štiri elemente.

Element zraka prispodablja bog svetlobe Apolon z Eos, jutranjo zarjo, drugi element vode, prispodabljajo prizori s Pozejdonom in ženo Amfitrito, enookim Polifemom, Piramom in Tisbo in ugrabljeno Evropo na biku. Tretji element ognja  prispodablja bog ognja Hefajst v kovačnici, četrti element zemlje prispodabljajo prizori z Dionizom v družbi satirov in nimf ter Ariadne, Panom s svojo druščino nimf in satirov, gozdnimi božanstvi Driadami, in zadnji je bog vojne, Ares, ki s svojo vojsko prihaja z boja.

Na stropu prvi venec figur predstavlja alegorije odlik rodu Attems, z grbom tedanjega lastnika I. M. Attemsa, sledijo sklopi figur, ki ponazarjajo prispodobe znanosti in umetnosti. Poslikava se na južnem delu zaključuje z grbom prve žene Marije iz rodu Wurmbrand.

Publikacija Viteška dvorana