Viteška dvorana

Viteška dvorana s svojo fresko poslikavo je edinstvena iz tega časa na Slovenskem. Zaradi impozantnega, v celoti poslikanega dvoranskega prostora je prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino, vključena v skop muzejskih zbirk.

Preberite več

---

Stopnišče

Fresko poslikava na dvoramnem stopnišču je bila pripisana Francu Ignacu Flurerju, vendar je bilo pred leti ugotovljeno, da je poslikava z značilno barvito zračnostjo bližje Wagingerjevemu slikarstvu. S perspektivično naslikanimi arhitektonskimi elementi je slikar ustvaril prepričljivo iluzijo neskončnega prostora, znotraj katerega srečamo Herkula v družbi preostalih božanstev antične mitologije, ki ponazarjajo pet čutov, hkrati pa so prispodoba dobrega in zla, nasprotja med čednostjo in pregreho.

Bakhus s satirom, ki ožema grozd v kupo ter osrednja Venera s čašo vina ponazarjata okus, nad njo putti z vencem rož in dišavami ter žlahtnim kadilom – vonj ter božanska bitja, ki častijo Venero z glasbili – sluh, sledita Hermes s perutmi na nogah in Psiha kot prispodoba lepote duše z zrcalom, v katerem se opazuje bradati starec – vid.

Na čelni strani stopnišča v baročni niši je upodobljen bog Olimpa Zeus, ki je del stenske poslikave, kjer je najverjetneje sodeloval že Franc Ignac Flurer. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je slednji avtor fresk v grajski kapeli, ki je bila posvečena Sv. Križu. Nad vhodom v kapelo sta upodobljena grba tedanjih lastnikov gradu, Ignaca Marije Attemsa in njegove druge žene Marije Krescensije roj. Herberstein. Celoten prostor je prekrit s poslikavo, stene z arhitekturo stebrovja, vazami in baročno nepogrešljivimi školjkami.

---

Kapela sv. Križa

V kapeli sv. Križa je na stropu s perspektivično naslikanim balustradnim vencem ustvarjena prepričljiva iluzija odprtosti prostora, kjer je upodobljen Bog Oče v angelski gloriji. Angeli, razporejeni po spodnjem delu oboka na naslikanih arhitravih, so upodobljeni z atributi Kristusovega mučenja in ponazarjajo poveličanje svetega križa. V vogalih svoda so upodobljeni štirje evangelisti, sv. Janez z orlom, sv. Luka z volom, sv. Matej z angelom, sv. Marko z levom.

Bogat baročni marmorni oltar je delo ljubljanske kamnoseške delavnice Luke Misleja, dopolnjuje ga v oltarni niši podoba Križanega, nastala najverjetneje sočasno s fresko poslikavo v 20-ih letih 18. stoletja.