Viteška dvorana stopnišče, kapela sv. Križa

Viteška dvorana s svojo fresko poslikavo je edinstvena iz tega časa na Slovenskem. Zaradi impozantnega, v celoti poslikanega dvoranskega prostora je prvovrstna baročna galerija z bogato mitološko vsebino, vključena v skop muzejskih zbirk.

O freskah kot biseru baročnega stenskega slikarstva so se mnenja strokovnjakov v povezavi z avtorstvom fresk razhajala. Na podlagi arhivskega vira je potrjeno, da je poslikava Viteške dvorane avtorsko delo slikarja slovenskega rodu, Frančiška Karla Remba (1675–1718), ki se je v tedanjem Rheinu mudil med letoma 1702 in 1703. Legenda pravi, da je K. F. Remb odšel na izpopolnjevanje v Rim in tam med drugim obiskal palačo Barberini, po vzoru katere je poslikal dvorano v Brežicah.

Že v zgodnjem baročnem času so bile Ovidove Metamorfoze zelo razširjeno branje, zato ni nič nenavadnega, da so prav te zgodbe postale inspiracija za določene prizore poslikave. Na banjastem prehodu stene v strop si sledijo prizori iz grško-rimske mitologije oz. Ovidovih metamorfoz, ki hkrati ponazarjajo štiri elemente.

Element zraka prispodablja bog svetlobe Apolon z Eos, jutranjo zarjo, drugi element vode, prispodabljajo prizori s Pozejdonom in ženo Amfitrito, enookim Polifemom, Piramom in Tisbo in ugrabljeno Evropo na biku. Tretji element ognja  prispodablja bog ognja Hefajst v kovačnici, četrti element zemlje prispodabljajo prizori z Dionizom v družbi satirov in nimf ter Ariadne, Panom s svojo druščino nimf in satirov, gozdnimi božanstvi Driadami, in zadnji je bog vojne, Ares, ki s svojo vojsko prihaja z boja.

Na stropu prvi venec figur predstavlja alegorije odlik rodu Attems, z grbom tedanjega lastnika I. M. Attemsa, sledijo sklopi figur, ki ponazarjajo prispodobe znanosti in umetnosti. Poslikava se na južnem delu zaključuje z grbom prve žene Marije iz rodu Wurmbrand.


Fresko poslikava na dvoramnem stopnišču je bila pripisana Francu Ignacu Flurerju, vendar je bilo pred leti ugotovljeno, da je poslikava z značilno barvito zračnostjo bližje Wagingerjevemu slikarstvu. S perspektivično naslikanimi arhitektonskimi elementi je slikar ustvaril prepričljivo iluzijo neskončnega prostora, znotraj katerega srečamo Herkula v družbi preostalih božanstev antične mitologije, ki ponazarjajo pet čutov, hkrati pa so prispodoba dobrega in zla, nasprotja med čednostjo in pregreho.

Bakhus s satirom, ki ožema grozd v kupo ter osrednja Venera s čašo vina ponazarjata okus, nad njo putti z vencem rož in dišavami ter žlahtnim kadilom – vonj ter božanska bitja, ki častijo Venero z glasbili – sluh, sledita Hermes s perutmi na nogah in Psiha kot prispodoba lepote duše z zrcalom, v katerem se opazuje bradati starec – vid.

Na čelni strani stopnišča v baročni niši je upodobljen bog Olimpa Zeus, ki je del stenske poslikave, kjer je najverjetneje sodeloval že Franc Ignac Flurer. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je slednji avtor fresk v grajski kapeli, ki je bila posvečena Sv. Križu. Nad vhodom v kapelo sta upodobljena grba tedanjih lastnikov gradu, Ignaca Marije Attemsa in njegove druge žene Marije Krescensije roj. Herberstein. Celoten prostor je prekrit s poslikavo, stene z arhitekturo stebrovja, vazami in baročno nepogrešljivimi školjkami.

V kapeli sv. Križa je na stropu s perspektivično naslikanim balustradnim vencem ustvarjena prepričljiva iluzija odprtosti prostora, kjer je upodobljen Bog Oče v angelski gloriji. Angeli, razporejeni po spodnjem delu oboka na naslikanih arhitravih, so upodobljeni z atributi Kristusovega mučenja in ponazarjajo poveličanje svetega križa. V vogalih svoda so upodobljeni štirje evangelisti, sv. Janez z orlom, sv. Luka z volom, sv. Matej z angelom, sv. Marko z levom.

Bogat baročni marmorni oltar je delo ljubljanske kamnoseške delavnice Luke Misleja, dopolnjuje ga v oltarni niši podoba Križanega, nastala najverjetneje sočasno s fresko poslikavo v 20-ih letih 18. stoletja.
Viteška dvorana-6 - kopijaPmB Viteška dvorana-8 - kopijaViteška dvorana-2 - kopija08 - kopija0816141217222729303135IMG_0735IMG_0738celota_01IMG_0745
© 2020, posavski-muzej.si | O piškotkih