Kdo so bili nekdanji prebivalci Posavja in kako so živeli? Kaj imamo z njimi skupnega in kaj se je spremenilo skozi čas? Česa se lahko naučimo od prednamcev?
Na stalni arheološki razstavi
Tisočletja posavskih gričev in ravnic si je mogoče ogledati privlačne arheološke najdbe, ki pričajo o življenju naših prednikov, njihovem tehnološkem znanju, veščinah in miselnih predstavah. Razstava je bila postavljena leta 2017 in zasnovana z možnostjo širitve. Trenutno je na ogled del razstave, ki predstavlja
rimsko obdobje v Posavju.
Razstavljeni predmeti v večji meri pripadajo trem najdiščem – Drnovemu pri Krškem (rimskemu Neviodunumu),
Ribnici pri Jesenicah na Dolenjskem (rimski Romuli) in Dobovi. Pridobljeni so bili z arheološkimi raziskavami od 60 let prejšnjega stoletja pa do leta 2008. Osrednja tema postavitve je bivalna kultura rimskega sveta, ki je doživela velik razvoj z uvedbo zidane gradnje in uporabo številnih novih tehnoloških rešitev kot so centralno ogrevanje, vodovod, kanalizacija, uporaba malte, betona, opeke, okenskega stekla, opečne strešne kritine, ... Arheološki dokazi visoke bivalne kulture so praviloma fragmentarno ohranjeni, zato predstavo in domišljijo spodbujamo z rekonstrukcijo rimskega doma.
V vitrinah so razstavljeni zlasti predmeti, ki so služili kot hišni inventar, čeprav je bilo kar precej izmed razstavljenih predmetov v resnici najdenih v grobovih. Krhko steklo in fine namizne posode se namreč v naselbini ohranijo le v drobcih. Večina finih izdelkov je bilo uvoženih iz tujih delavnic, zato v posebni niši izpostavljamo promet po Savi in pristanišče Neviodunum.
.JPG)
Kot zavetnik rimskega doma nas s pomočjo sodobnih tehnologij iz svoje vitrine pozdravlja tudi hologram bronastega kipca plesočega Lara, znamenite najdbe z avtocestnih izkopavanj v Ribnici pri Jesenicah na Dolenjskem.
Kot »razstava v razstavi« je znotraj razstave Tisočletja posavskih gričev in ravnic dobila svoje mesto tudi Posavska muzejska vitrina
Restavriranje najdb iz groba 114 s keltskega najdišča Brežice – Sejmišče. S tem smo podaljšali možnost ogleda predmetov, ki predstavljajo inventar enega najbogatejših grobov iz keltskega časa pri nas. Grob bojevnika je vseboval v posebnem pogrebnem ritualu uničene ostanke bojnega voza in bojevniške opreme. Še posebej presenetljiva pa je najdba etruščanske bronaste situle, ki je bila nedvomno uvožena iz italskega prostora ter sto do dvesto let starejša od preostalih predmetov v grobu.
