Etnološka razstava
Oživljena etnološka razstava odpira pot novim občasnim in stalnim razstavam o Posavju kot prostoru, kjer se vode stikajo z rodovitnimi ravnicami, s trto poraslimi griči in z vodonosnim hribovjem, in ljudeh, ki tod radostno soustvarjajo kulturno dediščino, jo negujejo, varujejo in so nanjo ponosni.
V letu 2016 prenovljena stalna etnološka razstava je pripravljena iz vsebin občasne etnološke razstave
Od svinje do votivnega prašička, od rečnih poti, do testenega ptička, ki je bila na ogled od 3. 12. 2015 do 31. 3. 2016 v Galeriji Posavskega muzeja Brežice.
Prikazuje opredmetene
načine življenja Štajercev in Kranjcev z območja Posavja. Skozi predmete so povedane izbrane vsebine iz življenja Posavcev v večinoma kmečkem okolju. Poudarki so na načinih
preživljanja ob Savi, Krki, Sotli in Mirni ter številnih pritokih na štajerski in dolenjski strani reke Save v Posavju. V ospredju je delo za preživetje, ki ga s predmeti in slikovnim gradivom pojasnjujejo prikazi različnih načinov služenja vsakdanjega kruha. Poleg kopije toka reke Save iz leta 1807 razstava kaže, kako so pluli in prečili reke, v Savi, Krki, Sotli in številnih pritokih pa moški lovili ščuke, klene, platnice in druge ribe, ter kako so ženske ob drstu iz Mirne pobirale velike količine podusti.
Sava je dajala delo in zaslužek še
nabiralcem savskega premoga, prevoznikom s splavi, z ladjami in s čolni. Te in številne druge predmete so izdelovali tesarji in kolarji, ki so z orodji in razstavljenimi predmeti med izpostavljenimi obrtniki. »Vodni« del razstave na dotikalnem zaslonu dodatno ilustrirajo video posnetki s pričevanji informatorjev, s plovbo zadnjega slovenskega broda čez Savo na Mostecu pri Dobovi, s tokom reke Save od Radeč do slovensko-hrvaške meje in preko nje do broda čez Savo v Medsavah na Hrvaškem, o nabiralcih savskega premoga pa spregovori film Savski kólnarji.
Za svinjsko ogrado, spleteno po starodavnem načinu, se srečamo z znamenitimi
prašiči krškopoljci in s predmeti, ki so jih naši predniki uporabljali pri prašičjereji. Dalje so prikazani še muzejski predmeti, ki pojasnjujejo, kako so nekoč pripravljali slamo za strešno kritino, tesarili, trli lan, predli laneno prejo in tkali na statvah, se oblačili in ženili prebivalci Posavja v 19. in 20. stoletju. Razstava seznanja s številnimi že pozabljenimi orodji in z drugimi predmeti iz vsakdanjega in prazničnega življenja Posavcev. Predmeti so izdelani večinoma iz naravnih gradiv, lesa, gline, kovine, slame in lanu, in so večinoma rokodelski ali obrtniški izdelki. Po starem so izdelovali obleko, posteljnino, prte in pregrinjala iz lanenega platna z ročnim šivanjem. Platno, tkano na ožjih statvah, so tudi ročno sešili. Razstavljene statve so s Krškega polja in nosijo letnico 1844.