Posavske muzejske vitrine v letu 2018

#izpreteklostivprihodnostzvlakom, 17. 5. 2018-30. 8. 2018
 
Naša skupna posavska dediščina je tudi železnica, ki že več kot 150 let povezuje posavske kraje med seboj ter z drugimi deli Slovenije in Evrope. Tako smo se z mladimi sooblikovalci Posavske muzejske vitrine, ki prihajajo iz različnih krajev Posavja, odločili, da odstremo vsaj delček preteklosti povezane z železnico in vlaki, da jo povežemo s sedanjostjo in pogledamo v prihodnost. S tem sledimo tudi ciljem Evropskega leta kulturne dediščine, ki se izkazujejo v sloganu Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. Sooblikovanje programa z mladimi, z njihovimi idejami in znanjem pa predstavlja tudi pristope, povezovanja in nove obiskovalce za muzej, ki stopa proti dopolnjenim sedmim desetletjem delovanja. [1]
 
Načini potovanja ljudi in tovorjenja tovora so se vseskozi spreminjali. V drugi polovici 19. stoletja je železnica tudi v Posavje prinesla veliko sprememb. Zaradi gradnje proge so podrli precej hiš, skoraj je prenehal ladijski promet po reki Savi in vleka ladji po toku navzgor, pluli so le še splavi. Spremenila se je pokrajina in življenje ob njej. Nastali so novi poklici in možnosti zaposlitve na železnici, razvila se je prodaja surovin, pridelkov in izdelkov. [2] Proga Zidani Most–Sisek je bila za redni promet odprta 1. oktobra 1862. Ob prvotno eno-, med drugo svetovno vojno pa dvo-tirni progi so nastale čuvajnice in postajališča, elektrificirali so jo leta 1969. [3] Ta proga je še vedno pomembna povezava s Hrvaško in naprej proti jugovzhodni Evropi.
Danes železnice predstavljajo pomemben del prometnega sistema Slovenije v tovornem in potniškem prometu. Tako tovorni promet po železnicah predstavlja 21,7 % (2016), potniški pa 25,4 % (2016).[4] In prihodnost? Slovenija je še naprej pomembno stičišče vseevropskega prometnega omrežja, pri čemer je v ospredju razvoja železnice varovanje okolja in trajnostna mobilnosti. [5]
 
Mladi so pri sooblikovanju razstave uporabili znanje poklica za katerega se šolajo. Dijakinje programa predšolske vzgoje so pripravile delavnico za predšolske otroke, katerim so na aktiven način prikazale razvoj vlakov skozi čas, na delavnici pa so izdelali še svoje vlake prihodnosti. Najmlajši so namreč pomemben člen pri ozaveščanju o pomembnosti dediščine in njenem ohranjanju v prihodnosti. Vse je skrbno posnel in sestavil dijak z znanji na multimedijskem področju. Nastala je digitalna razstava s krajšimi videoposnetki in aktivno udeležbo obiskovalcev, ki lahko delijo svoje mnenje in izkušnje na družabnih omrežjih in z drugimi obiskovalci muzeja.

Pripravila: Silvija Skrivalnik

[1] Posavski muzej Brežice je bil slovesno odprt v nedeljo, 26. junija 1949.
[2] Ripšl, Dragutin, Ferdinand: Kronika fare Videm. V: Černelič, Krošelj, Alenka; Markovič, Mitja (ur.): Med najlepše kraje slovenskega Štajerja šteje se župnija Videm, zbornik ob 850-letnici prve pisne omembe pražupnije Videm ob Savi. Župnija Videm – Krško, Valvasorjev raziskovalni center, Krško, 2007, str. 154-155.
[3] Bogovič Peklar, Alenka: Obsavska stoletja, zbornik o Loki pri Zidanem Mostu ob 800-letnici župnijske cerkvene sv. Helene. Kulturno društvo Primož Trubar Loka, Loka pri Zidanem Mostu, 2008, str. 75-80.
[4] http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/22/119, pridobljeno, 6. 5. 2018.
[5] Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, str. 14-15,  dostopno na http://www.mzi.gov.si/si/dogodki/strategija_razvoja_prometa_v_rs/, pridobljeno, 6. 5. 2018.

 
 
 










Laterna magica – čudežna svetilka iz Brežic, 13. 9. 2018 - 11. 11. 2018

Čudežna svetilka, poznana tudi z latinskim imenom lanterna magica, je prva naprava za optično projekcijo oz. prvi diaprojektor. Sestavljajo jo škatla s svetlobnim virom (oljno svetilko ali svečo), zrcalo, leča in objektiv. Na zaslon se projicirajo na stekelca naslikane podobe.
S projekcijo slik je eksperimentiral že Leonardo da Vinci (1452–1519), kot iznajditelj prvega izpopolnjenega projektorja pa je prepoznan nizozemski fizik Christiaan Huygens (1629–1695). Leta 1659 je izumil projekcijo na steklo naslikanih barvnih podob s pomočjo oljne svetilke. Lanterna magica je torej mnogo starejša od prvih poskusov črno-bele fotografije iz leta 1839.
Razstavljeni projektor deluje na oljno svetilko in ima priloženih 27 poslikanih stekelc s skupno 91 sličicami, ki jih od danes v muzeju prikazujemo s pomočjo sodobne digitalne tehnike. Razen zabavnih in humorističnih podob, predvajanih v salonih mnogih evropskih meščanskih hiš, so projicirali tudi podobe iz svetega pisma, pokrajine, daljne svetove, ljudstva, pomembne zgodovinske dogodke, kmečka opravila, počlovečene živali, cirkusante idr. V 19. stoletju je postala lanterna magica otroška igrača za resno zabavo v krogu družine, uporabljali pa so jo tudi v šolah in na univerzah.
Ob projekciji so nekoč pripovedovali domišljijske zgodbe, ki so še posebej privlačile s preseganjem resničnosti in prikazovanjem povsem novega sveta, ali pa so podobe spremljali s klavirjem. Živa klavirska glasba je bila pogosta tudi v posavskih mestih, kjer so bili klavirji doma v vsaki odličnejši meščanski hiši. Posavska mesta so bila precej povezana z Dunajem, od koder je zelo verjetno prišel k nam tudi pričujoči predmet. V hiši premožnih brežiških meščanov se je ohranjal mnoga desetletja, bil nedvomno v rabi v družinskem krogu še med obema vojnama, dokler ni domala pozabljen leta 1992 z nakupom prešel v last muzeja. Lanterna magica je muzealija v številnih evropskih muzejih, z njo pa se mednje uvršča tudi Posavski muzej Brežice.
Lanterna magica je – tako kot etnologija – svetloba v temi, luč v neraziskano in prikrito. Z njima lahko na novo odkrivamo tretjo, četrto in peto dimenzijo – duhovnost, zakon vibracij, ki so zastopane v energijah ljubezni, zaupanja, sočutja, vere, milosti in hvaležnosti. Etnologija je tudi to: preprosta projekcija osvetljenega predmeta, ki se na zaslonu v ozadju poveča. Je osvetljevanje različnih načinov življenja Posavcev in predstavljanje v sliki, besedi, pričevanju, fotografiji, filmu, razstavi, predavanju, članku, knjigi. Neizmerno veselje je s takšno svetilko projicirati etnološke vsebine, ki jih izpričujemo z načini življenja in prispevamo k živosti posavske kulturne krajine.

Pripravila: dr. Ivanka Počkar

 
 
 
 
 
 

 
Pošlji e-razglednico
Iz muzejske trgovine
Podloga za miško - Viteška dvorana
5,00 EUR
© 2019, posavski-muzej.si | O piškotkih