Restavriranje najdb iz groba 114 s keltskega najdišča Brežice – Sejmišče, 15. 3.–10. 5. 2018

V maju 2017 je muzej sprejeli vsebino groba 114, izkopanega na najdišču Brežice DSO 2017 v aprilu istega leta. Gre za izjemen bojevniški grob, najbogatejši izmed 161 doslej izkopanih grobov na keltskem grobišču Sejmišče v Brežicah. Grob poleg klasičnega bojevniškega inventarja vsebuje tudi dele bojnega voza in bronasto posodo, ki po obliki in ornamentiki močno izstopa od siceršnjih najdb tega časa v našem prostoru. Domnevamo, da gre za posodo, uvožene iz italskega prostora, ki je 100— 200 let starejše od samega pokopa, kar kontekst groba določa kot edinstven v slovenskem prostoru in širše. Vitrine je širši javnosti predstavila izjemne novo pridobljene predmete in restavratorske posege, opravljene na gradivu.
Vitrina z gradivom je po izteku Posavske muzejske vitrine na ogled v stalni arheološki razstavi.
Kustosa: Jože Lorber in Jana Puhar.
 

---

#izpreteklostivprihodnostzvlakom, 17. 5. 2018-30. 8. 2018

Z mladimi sooblikovalci Posavske muzejske vitrine, ki prihajajo iz različnih krajev Posavja, smo v Posavski muzejski vitrini odstrli delček preteklosti povezane z železnico in vlaki in jo povezali s sedanjostjo ter pogledali v prihodnost. Sooblikovanje programa z mladimi, z njihovimi idejami in znanjem pa predstavlja tudi pristope, povezovanja in nove obiskovalce za muzej.
Načini potovanja ljudi in tovorjenja tovora so se vseskozi spreminjali. V drugi polovici 19. stoletja je železnica tudi v Posavje prinesla veliko sprememb. Zaradi gradnje proge so podrli precej hiš, skoraj je prenehal ladijski promet po reki Savi in vleka ladji po toku navzgor, pluli so le še splavi. Spremenila se je pokrajina in življenje ob njej. Nastali so novi poklici in možnosti zaposlitve na železnici, razvila se je prodaja surovin, pridelkov in izdelkov. Proga Zidani Most–Sisek je bila za redni promet odprta 1. oktobra 1862. Ob prvotno eno-, med drugo svetovno vojno pa dvo-tirni progi so nastale čuvajnice in postajališča, elektrificirali so jo leta 1969. Ta proga je še vedno pomembna povezava s Hrvaško in naprej proti jugovzhodni Evropi.
Mladi so pri sooblikovanju razstave uporabili znanje poklica za katerega se šolajo. Dijakinje programa predšolske vzgoje so pripravile delavnico za predšolske otroke, katerim so na aktiven način prikazale razvoj vlakov skozi čas, na delavnici pa so izdelali še svoje vlake prihodnosti. Najmlajši so namreč pomemben člen pri ozaveščanju o pomembnosti dediščine in njenem ohranjanju v prihodnosti. Vse je skrbno posnel in sestavil dijak z znanji na multimedijskem področju. Nastala je digitalna razstava s krajšimi videoposnetki in aktivno udeležbo obiskovalcev, ki lahko delijo svoje mnenje in izkušnje na družabnih omrežjih in z drugimi obiskovalci muzeja.
Kustosinja: Silvija Skrivalnik
 

---

Laterna magica – čudežna svetilka iz Brežic, 13. 9. 2018 - 11. 11. 2018

Čudežna svetilka, poznana tudi z latinskim imenom lanterna magica, je prva naprava za optično projekcijo oz. prvi diaprojektor. Sestavljajo jo škatla s svetlobnim virom (oljno svetilko ali svečo), zrcalo, leča in objektiv. Na zaslon se projicirajo na stekelca naslikane podobe.
S projekcijo slik je eksperimentiral že Leonardo da Vinci (1452–1519), kot iznajditelj prvega izpopolnjenega projektorja pa je prepoznan nizozemski fizik Christiaan Huygens (1629–1695). Leta 1659 je izumil projekcijo na steklo naslikanih barvnih podob s pomočjo oljne svetilke. Lanterna magica je torej mnogo starejša od prvih poskusov črno-bele fotografije iz leta 1839.
Razstavljeni projektor deluje na oljno svetilko in ima priloženih 27 poslikanih stekelc s skupno 91 sličicami, ki jih od danes v muzeju prikazujemo s pomočjo sodobne digitalne tehnike. Razen zabavnih in humorističnih podob, predvajanih v salonih mnogih evropskih meščanskih hiš, so projicirali tudi podobe iz svetega pisma, pokrajine, daljne svetove, ljudstva, pomembne zgodovinske dogodke, kmečka opravila, počlovečene živali, cirkusante idr. V 19. stoletju je postala lanterna magica otroška igrača za resno zabavo v krogu družine, uporabljali pa so jo tudi v šolah in na univerzah.
Ob projekciji so nekoč pripovedovali domišljijske zgodbe, ki so še posebej privlačile s preseganjem resničnosti in prikazovanjem povsem novega sveta, ali pa so podobe spremljali s klavirjem. Živa klavirska glasba je bila pogosta tudi v posavskih mestih, kjer so bili klavirji doma v vsaki odličnejši meščanski hiši. Posavska mesta so bila precej povezana z Dunajem, od koder je zelo verjetno prišel k nam tudi pričujoči predmet. V hiši premožnih brežiških meščanov se je ohranjal mnoga desetletja, bil nedvomno v rabi v družinskem krogu še med obema vojnama, dokler ni domala pozabljen leta 1992 z nakupom prešel v last muzeja. Lanterna magica je muzealija v številnih evropskih muzejih, z njo pa se mednje uvršča tudi Posavski muzej Brežice.
Lanterna magica je – tako kot etnologija – svetloba v temi, luč vneraziskano in prikrito. Z njima lahko na novo odkrivamo tretjo, četrto in peto dimenzijo – duhovnost, zakon vibracij, ki so zastopane v energijah ljubezni, zaupanja, sočutja, vere, milosti in hvaležnosti. Etnologija je tudi to: preprosta projekcija osvetljenega predmeta, ki se na zaslonu v ozadju poveča. Je osvetljevanje različnih načinov življenja Posavcev in predstavljanje v sliki, besedi, pričevanju, fotografiji, filmu, razstavi, predavanju, članku, knjigi. Neizmerno veselje je s takšno svetilko projicirati etnološke vsebine, ki jih izpričujemo z načini življenja in prispevamo k živosti posavske kulturne krajine.
Kustosinja: dr. Ivanka Počkar
 

---

Priljubljena okrasna punčka, 22. 11. 2018 – junij 2019

V Posavski muzejski vitrini – Razstavi v razstavi sta predstavljeni dve otroški punčki »bamboli«, ki sta bili v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja najbolj iskano trgovsko blago v tržaških trgovinah in na stojnicah. Punčki nista bila namenjena otroški igri, temveč sta služili kot okras na sredi zakonske postelje v spalnici. Z razstavljenima punčkama je muzej opozoril na dediščino, ki predvsem pri starejših vzbuja nostalgijo po otroških in mladih letih, hkrati pa pokazal, da znamo ceniti dediščino preteklosti, jo prenašati v sedanjost in poskrbeti za to, da bo ostala prihodnjim rodovom.
Kustosinja: Vlasta Dejak.
 

---

Animirana Evropa, 20. 12. 2018 - 8. 2. 2019

Posavsko muzejsko vitrino sta v Evropskem letu kulturne dediščine zasnovali Andreja Matijevc iz Posavskega muzeja Brežice in Tanja Plevnik, likovna pedagoginja iz Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece in Osnovne šole Bizeljsko. Pri snovanju sta izhajali iz poslikave Evrope na biku v Viteški dvorani z željo osvetlitve in približanja mita različnim publikam, še posebej pa najmlajšim.
V mitu je prikazana Evropa, mlada feničanska princesa, ki se je, po noči zloveščih sanj, na cvetočih travnikih ob morju brezskrbno igrala z družicami. S prizorom očarani Zevs se je vanjo zaljubil in jo v podobi velikega in plemenitega bika očaral, da je celo sedla nanj. Žival je z Evropo na hrbtu zaplavala proti Kreti, kjer se ji je Zevs prikazal v podobi moža in ji ponudil svoje varstvo. Naslednje jutro zapuščeno in obupano Evropo potolaži Afrodita in ji pojasni njeno usodo; postala je namreč Zevsova žena in njeno ime bo neumrljivo, saj bo novi svet, kamor je prišla, nosil njeno ime.
Kljub temu da je grška mitologija zaradi zapletenih povezav med osebami izjemno kompleksna in kljub temu, da je mit o Evropi z ugrabitvijo mladega dekleta zahtevna tema, so mladi s svežim in neobremenjenim pogledom povzeli mit in ga skozi likovno, glasbeno in besedno interpretacijo prikazali v animiranem filmu.
V procesu nastajanja animiranega filma je sodelovala heterogena skupina učencev različnih starosti, različnih predznanj in celo različnih nacionalnosti, saj sta bili dve delavnici izvedeni v okviru mednarodnega UNESCO-vega tabora. Učenci so se izmenično vključevali v različne faze; od priprave likov in ozadja, premikanja likov na animacijski mizi, fotografiranja, montaže … Likom so vdihnili življenje tudi tako, da so jim dodali svoje glasove in ustvarili glasbeno podlago.
Učence so v kreativnem delu usmerjali strokovni mentorjiz različnih področij: likovna pedagoga Tanja Plevnik in Miha Henigman, mentorja za animacijo in montažo animiranega filma Mia Brunej in Matej Žibert, akademski restavrator Aleš Vene, ki je učence seznanil s fresko tehniko in razredna učiteljica Romana Žnideršič.