v fresko tehniki, ki so nastajale pri izbirnem predmetu Likovno snovanje 2 pod mentorstvom prof. Mojce Barbič in akademskega restavratorja Aleša Veneta. Na ogled so bila tudi dela, ki so nastala v okviru delavnic Znanje in veščine iz depoja: izdelajmo intarzijo, fresko in mozaik. V skupni razstavi je bilo na ogled nastajanje likovnih del skozi različne faze. Tako je bila razstava praktični primer pedagoškega pristopa za učence OŠ in dokaz, da še tako zahtevne tehnike kot so izdelava freske, intarzije, mozaika, učencem dosegljive. Odzivi na razstavo so bili izjemno pozitivni, tako s strani strokovne, kot laične javnosti, predvsem zaradi odličnega sodelovanja in povezovanja s šolo in ostalimi uporabniki muzeja. Zoran Didek /Izbor donacije Posavskom muzeju Brežice, Galerija Prica–POU Samobor, 16. 5.–3. 6. 2017
Gostovanje del Zorana Didka v Galeriji Prica je nadaljevanje dolgoletnega 
sodelovanja z Galerijo Prica in Pučkim otvorenim učilištem Samobor in kulturnega dialoga s strokovno in laično javnostjo sosednjega obmejnega mesta Hrvaške. Predvsem zaradi Didkove povezanosti s Hrvaško, kjer je študiral in tudi nekaj časa služboval in od koder je izhajala slikarjeva žena Smiljana roj. Ivančič, donatorka razstavljene zbirke. Z razstavo smo opozorili na vsestranskega umetnika, izjemnega risarja, ki izhaja iz Posavskega Podbočja in ga strokovna javnost uvršča med najbolj vsestranske ustvarjalce minulega stoletja na Slovenskem. Ob slikanju, risanju, študijski ilustraciji in grafiki se je posvečal še oblikovanju, hkrati pa je bil izvrsten likovni pedagog in teoretik, ki ga tudi tedanja kulturna srenja ni spregledala, saj mu je bila za njegovo plodovito življenjsko delo leta 1975 podeljena Prešernova nagrada. Gostovanje razstave v Galeriji Prica–POU Samobor je bilo med občinstvom Samoborja izredno lepo sprejeto.
O vodi v umetnosti / Iz umetnostnozgodovinske zbirke, 1. 6.–20. 10. 2017
Štirje elementi: 1–VODA, je opozorila na baročni spomenik s statusom nacionalnega bogastva, ki je bil izhodišče za predstavitev umetnostnozgodovinske dediščine, hranjene v depoju. Na razstavi smo izpostavili najstarejše upodobitve krajev, ki so se razvijali ob vodi, plovbo in transport s čolni, splavi in brodi. Dve skulpturi (sv. Miklavža in Janeza Krstnika) na razstavi sta opozarjala na verovanje v svetnike in zavetnike krščanskega sveta, h katerima so se ljudje obračali, kadar so imeli opraviti z vodo. Odzivi občinstva ob odprtju razstave so bili izjemno dobri. Večina je bila presenečena nad predstavljenim izbranim umetnostnim gradivom, ki je oblikovalo zgodbo, povezano z enim izmed osnovnih elementov, vodo. Medinstitucionalna občasna arheološka razstava Romula – Odsevi rimskega stekla, 26. 6. 2017–31. 12. 2018
Razstava je nastala v sodelovanju treh ustanov; Posavskega muzeja 
Brežice, Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Novo mesto. Z razstavo prikazujemo pestro in raznoliko rimskodobno steklo, odkrito na arheološkem najdišču Ribnica pri Jesenicah na Dolenjskem oz. antična Romula. Gre za manjši del sicer izjemno obsežnega arhiva najdišča, izkopanega med leti 2001 in 2004 ob izgradnji avtoceste, kateremu se pridružuje gradivo, izkopano ob gradnji jugoslovanske magistrale leta 1958, ki je že del arheološke zbirke Posavskega muzeja Brežice. Tematska razstava ob predmetih, risarskem in fotografskem pa tudi video gradivu ponuja poglobljen pogled v razvoj steklarske tehnologije od prazgodovine do pozne rimske dobe. Skozi najdbe iz Romule se srečamo z izdelki iz različnih delavnic z vseh strani 41 imperija, s steklarskimi tehnikami pihanja, pihanja v kalup in izdelave v kalupu. Med gradivom prepoznamo številne oblike posod, ki nam pred tem niso bile znane z rimskodobnih najdišč po Sloveniji. Prebivalci rimskega imperija so v svojem vsakdanu uporabljali večje število steklenih izdelkov kot katerakoli druga civilizacija pred njimi. steklo so uporabljali tako za izdelavo finega namiznega posodja (čaše, skodelice, krožniki, vrči), posod za shranjevanje in transport (steklenice, lonci in žare), posodic za kozmetiko, nakita, okenskega stekla in drugih uporabnih predmetov. Posebej zanimive so nam posode z odtisi in napisi na dnu, na osnovi katerih lahko prepoznamo delavnice, steklarske mojstre ali vsebino, ki so jo v teh posodah hranili ali prevažali. Med gradivom iz Romule tako prepoznamo odlomek steklenice z napisom »Izdelala me je Sentia Secunda iz Akvileje« in čašo z napisom »Ennion me je izdelal«. Slednja sodi med vrhunske arheološke najdbe v svetovnem merilu.
Avtorica: dr. Irena Lazar (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem), soavtorja Jana Puhar in mag. Uroš Bavec (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Novo mesto); koordinatorka in skrbnica razstave Jana Puhar.
Brežice v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, je bila predstavitev donacije Alenke Gerlovič in hkrati širitev sodelovanje in kulturnega dialoga z javnostmi Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Opozorili smo na umetnico akvarelistko, ki je bila častna občanka Brežic in jo strokovna javnost uvršča med redke sodobne akvarelistke na Slovenskem. Hkrati je gostujoča razstava pomenila predstavitev izbranih akvarelov, ki so nastajali v okolju Botaničnega vrta, kjer je slikarka pogosto ustvarjala. Gostovanje razstave je bilo povezano tudi s predstavitvijo dokumentarnega filma o Alenki Gerlovič, Dan z Alenko. Ob razstavi smo izdali tudi informativni list: Ars longa, vita brevis / Akvareli Alenke Gerlovič (1919–2010) iz donacije Posavskemu muzeju Brežice.Posavski obrazi / Kiparka Alenka Eržen Šuštaršič, 16. 11. 2017–20. 5. 2018
S pregledno umetnostno razstavo smo predstavili kiparko
Alenke Eržen Šuštaršič (1926–2005), ki je v stalni zbirki »Pod devetimi zastavami« uvrščena med Posavske obraze. Alenka Eržen Šuštaršič je svoja otroška leta preživela v Krškem in je študij končala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1950. Delovala je kot likovna pedagoginja, vzporedno je ustvarjala in se predstavljala doma in v tujini. Predvsem rada je snovala v glini, ki ji je dajala možnost svojstvenega kiparskega izraza. Od leta 1985 dalje, inspirirana z Mozartovo glasbo, je oblikovala obsežen ciklus Oboževalke Mozarta. Odprtje razstave bo 16. novembra 2017, razstava pa bo na ogled do 20. maja 2018, kar pomeni, da bomo s številnimi spremljevalnimi programi poskrbeli, da bo njeno delo bolj prepoznavno tudi v Posavju. Z razstavo ponovno razgrinjamo prizadevanja za vzpostavitev Galerije Posavskih likovnih umetnikov. Prav skozi dela umetnikov, tistih, ki so bili rojeni ali so ustvarjali v Posavju, širimo zavedanje o pripadnosti našemu, posavskemu prostoru in hkrati razkrivamo likovno obzorje območja in opozarjamo na številne bolj ali manj znane, največkrat prezrte umetnike. 
sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi ustanovami v Posavju. Razstava izhaja iz koncepta sodelovanja z Osnovno šolo Brežice pri pripravi razstave Od freske do abstrakcije. Na razstavi so se predstavili učenci 8. razredov Osnovne šole Boštanj in Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica z likovnimi deli v fresko tehniki, ki so jih po navdihu prizorov iz stolpa Sevniškega gradu, izdelovali pri izbirnem predmetu Likovno snovanje pod mentorstvom likovnih pedagoginj Nene Bedek in Janje Flisek Balog in akademskega restavratorja Aleša Veneta. Na razstavi na Gradu Sevnica so bila tudi na ogled dela iz razstave Od freske do depoja, ki so jih izdelali učenci Osnovne šole Brežice.
