Leto 2015

Zlatko Prica (1916–2003), Izbor iz donacije Galerije Prica POU Samobor in Samoborskega muzeja, 19. 3.–19. 4. 2015

Gostujoča razstava je bila nadaljevanje cikličnih izmenjav med javnimi zavodi Samoborskim muzejem, Galerijo Prica–POU Samobor in Posavskim muzejem Brežice, ki jih povezuje skupno izhodišče – pomembnost umetnostnozgodovinskega gradiva iz zbirk sodelujočih ustanov, ki predstavljajo pomemben člen prepoznavanja likovne ustvarjalnosti avtorjev, ki so zastopani v posameznih ustanovah, hkrati pa z izmenjavami razstav utrjujemo sodelovanje sorodnih institucij in krepimo kulturni dialog obmejnih mest. Izbor iz donacije Zlatka in Vesne Price, ki sta del svojega bogatega opusa podarila mestu Samobor, sta Galerija Prica—POU Samobor in Samoborski muzej predstavila na razstavi v galeriji PMB. Ob odprtju in drugih aktivnostih je bilo vzpostavljeno sodelovanje s Fundacijo Zlatko in Vesna Prica.
Kustosinji: Nikolina Šimunović (Galerija Prica) in Gordana Remusini (Samoborski muzej), koordinatorka: Oži Lorber.
 

Nimfe Gregorja Smukoviča, 23. 4.–31. 5. 2015

Z likovno razstavo Nimfe, vsebinsko zasnovane z mitološko motiviko, se predstavlja mladi slikar  Gregor Smukovič. Z razstavo v galeriji Posavskega muzeja Brežice potrjuje, da je slikar mlajše generacije, ki se je odrekel abstrakciji in se popolnoma posvetil figuralnemu slikarstvu.
Bistvo obeh ključnih slik z motivoma Nimfe Hamadriade ter Hylas in Dryope, ki ju podpira vrsta študijskih risb in skic, je mitološka pripoved o gozdnem duhu Oxylusu, ki je imel z nimfo Hamadryas osem hčera Hamadriad, mitoloških bitij, ki živijo v drevesih oz. se rodijo povezane z določeno vrsto drevesa. Hamadriade so bile tudi tiste, ki  so Dryope spremenile v drevesno nimfo črnega topola, ki je v vodo zvabila junaka Hylasa.
 

Neviodunum, rimsko mesto ob reki Savi, Mestni muzej Krško, 5. 6. 2015—5. 6. 2016

Pregledna razstava arheološkega najdišča Drnovo pri Krškem – antičnega Neviodunuma in rimske dobe v Posavju. S številnimi predmeti in rekonstrukcijami obiskovalcu približuje življenje v rimskem času. Ob priložnosti gostovanja razstave v Mestnem muzeju Krško smo razstavo obogatili s predmeti iz Narodnega muzeja Slovenije in s privlačnimi predmeti z novejših arheoloških raziskav na Drnovem, izpostavimo naj znamenito srebrno novčno zakladno najdbo. Razstava je doživela pozitiven odziv in je pol leta po odprtju še vedno dobro obiskana. K sodelovanju je spodbudila tudi strokovno javnost: digitalizirana je bila terenska dokumentacija, georeferencirani načrti, ponovno so bila odprla vprašanja o interpretacijah najdišča, prizadevanja za prezentacijo najdišča in situ so postala spet aktualna.
Kustosinja: Jana Puhar.
 

Ruža Klein Meštrović (1883–1942), Žena, ženska, umetnica, 11. 6.–30. 8. 2015

Z občasno gostujočo razstavo Moderne galerije, Zagreb, smo skušali okrepiti mednarodni kulturni dialog in opozoriti javnosti na 40-letnico razglasitve 8. marca za mednarodni dan žena in izpostaviti, da Ruža Meštrović, rojena Klein, v javnosti znana predvsem kot žena pomembnega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića, ni bila le žena slavnega kiparja, ampak tudi sama nadarjena umetnica. Posebej je na zanimivo življenjsko in umetniško pot žene, ženske in umetnice, Ruže Klein, poročene Meštrović opozarjalo dokumentarno gradivo iz zasebne zbirke Sabine Kaštelančič, pranečakinje Ruže Klein. Ob odprtju in drugih aktivnostih je bilo vzpostavljeno sodelovanje z zainteresiranimi javnostmi tudi preko meja.
Kustosinja: Dajana Vlaisavljević (Moderna galerija, Zagreb), koordinatorka: Oži Lorber.
 

Mirsad Begić: Veliki čuvaj, 20. 6. 2015–31. 12. 2015

Na poletno muzejsko noč, 20. junija 2015, je bila odprta ambientalna razstava akademskega kiparja Mirsada Begića. V Posavskem muzeju Brežice smo pobudo enega najvidnejših sodobnih kiparjev, sprejeli z navdušenjem, saj je ambientalna postavitev dala »novo življenje« še neobnovljeni, a izjemno zanimivi, dvorani ob grajskem dvorišču oziroma pod Viteško dvorano. Avtorja je predstavil Andrej Medved, eden najbolj prepoznavni in spoštovanih slovenskih kustosov, likovnih kritikov in vsestranskih mojstrov besede - piše simbolno in senzualno liriko, prevaja ter objavlja filozofsko, literarno in umetniško esejistiko in publicistiko. Veseli smo, da sodeluje pri tem projektu, ki ni samo projekt, ampak je celovita akcija sožitja umetnika, prostora, časa in znotraj tega vsega, kar nas je in bo pritegnilo.
Kustos: Andrej Medved, koordinatorka: Alenka Černelič Krošelj.
 

Primož Kozmus, Posavski obrazi, 26. 6.–20. 11. 2015

Kot prvi posavski obraz je bila predstavljena zgodba najboljšega slovenskega športnika in atleta v metu kladiva Primoža Kozmusa, ki je s svojimi vrhunskimi športnimi dosežki ponesel glas o Sloveniji daleč po svetu. Namen razstave je bil širši javnosti prikazati odličja, ki jih je osvojil nekdanji olimpijski in svetovni prvak, prejemnik številnih nagrad in priznanj. Na odprtju, na dan muzeja, ki smo ga obeležili prvič, je sodeloval tudi Primož Kozmus.
Kustosinja: Vlasta Dejak.
 

II. posavska razstava ročnih del Zlate roke in srce: Posavske ročnodelke, 10. 9.–7. 10. 2015
 

Etnološka razstava Od svinje do votivnega prašička, od rečnih poti do testenega ptička, 3. 12. 2015–31. 3. 2016

Razstava naglaša poglavitne značilnosti Posavja: življenje z reko Savo, tesarstvo, vinogradništvo, sodarstvo in prašičerejo ter praznovanja, s poudarkom na predmetnih pričah nekdanjih načinov ženitovanj in drugih praznovanj. Vsebina razstave je podkrepljena s številnimi predmeti, 16 besedilnimi panoji, fotografskimi povečavami, z značilnimi navedki iz življenja posameznikov, zvočnimi zapisi o Telebi, jedeh za poroko in martinovanju. Na ogled so filmi o toku reke Save od Radeč do Medsav pri Samoborju, filmi Savski kólnarji, Ženitovanjska pletenica, Hvalnica bizeljskemu ajdovemu kolaču, Kapelska godba in Pričevanja o brodarstvu. Prikazana živa dediščina je napoved leta žive posavske kulturne dediščine. Razstava je del celovitega predstavljanja posavske dediščine na tematskih obsežnejših in dlje trajajočih muzejskih razstav, ki jih bomo ponujali tudi za gostovanja.
Kustosinja: dr. Ivanka Počkar.
 

Rimsko grobišče Dvorce pri Čatežu in hišaste žare kot pomnik davnega religioznega doživetja, 15. 12. 2015—15. 5. 2016

V sodelovanju z ZVKDS OE Novo mesto smo ob prevzemu arhiva arheološkega najdišča Dvorce pri Čatežu pripravili razstavo Rimsko grobišče Dvorce pri Čatežu in hišaste žare kot pomnik davnega religioznega doživetja. Namen razstave je javnosti predstaviti novo pridobljeno gradivo, ki ga pripisujemo keltskim Latobikom, ko so bili že romanizirani, a se vseeno še niso odrekli svoji lokalni identiteti. Obenem razstava predstavlja fenomen hišastih žar in poskuša s primerjavami gradiva s sorodnih najdišč razložiti skrivnostno motiviko na njih. Razstava je obogatena s predmeti iz Arheološkega muzeja u Zagrebu, Narodnega muzeja Slovenije in Dolenjskega muzeja Novo mesto. Ob tem smo prevzeli arhiv arheološkega najdišča Dvorce, ki obsega predmete in dokumentacijo najdišča (načrte, fotografije in risbe). Prvi sklop arhiva najdišča je urejen in predstavljen na razstavi Rimsko grobišče Dvorce pri Čatežu in hišaste žare kot pomnik davnega religioznega doživetja. Obsega 46 enot in sicer: 22 arheoloških predmetov, 1 repliko, 2 načrta, 18 fotografij in 3 risbe. Ostale enote 37 arhiva še urejamo v sodelovanju z ZVKDS OE Novo mesto. Ustrezen vpis v dokumentacijski sistem bo opravljen leta 2016, saj je večji del gradiva uvrščen na razstavo.
Avtor: mag. Uroš Bavec, koordinatorka: Jana Puhar.
 

Novoletna voščilnica, Razstava v razstavi, 15. 12.–31. 12. 2015

Slovenci spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali novoletne voščilnice in sploh razglednice, saj je bila prva domovina voščilnic stara Avstrija. Navada, da si ljudje pisno voščijo, je stara kakšnih 180 let. Sprva so bile voščilnice enostavno okrašene, kmalu so se pojavile romantične scene s snegom, angelci, prizori iz gostiln in domov. Znano je, da so se tudi slikarji posvečali tej ilustrativni zvrsti in da so bile te voščilnice namenjene predvsem njihovim znancem in prijateljem. Tako je slikar in grafik Franjo Stiplovšek (Malinska, 1898–Brežice, 1963), izdelal leta 1960 in 1961 lesoreza (kliše z inv. štev. KZ 1/1304a, odtis z inv. štev. KZ 1/327) za voščilnico z višnjegorskim polžem, ki naj bi prinesel srečo v prihajajočem letu njegovemu sorodstvu v Višnji Gori. Še danes je vredno pobrskati po svežnju Stiplovškovih voščilnic, ki so nosila sporočila: SREČNO V NOVEM LETU!
 
kustosinja Oži Lorber.

 
© 2020, posavski-muzej.si | O piškotkih