PUNTARIJA, Kmečki upori in Posavje v 16. stoletju

Razstavi prikazujeta pomembna zgodovinska dogajanja, ki so se zgodila v Posavju v 16. stoletju – vseslovenski kmečki upor leta 1515, hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573 in reformacijo. V dveh razstavnih prostorih severovzhodnega grajskega stolpa je prikazan boj naših prednikov za samostojno politično, gospodarsko in kulturno življenje.

Razstava v drugem razstavnem prostoru je dobila ime Puntarija kot poklon preteklim generacijam muzejskih delavcev, ki so verjetno že ob prvi postavitvi stalne razstave tako poimenovali prostor SV stolpa gradu. Razdeljena je na tri teme. Prvi del predstavlja prehod iz 15. v 16. stoletje, ki je čas poln sprememb in prikazuje stanje, ki je kmete gnalo v upiranje. Osrednji del sta kmečka upora iz leta 1515 in 1573, ki veljata za največja in sta v svoj vrtinec potegnila tudi Posavje in grad Brežice. Leta 1515 so prav uporni kmetje požgali takratni grad, na njegovih temeljih je bil v času od leta 1529 do 1601 zgrajen grad, kot ga poznamo še danes. Čeprav je bil v fazi izgradnje, se je že uspešno obranil v uporu leta 1573. Tretji del prikazuje odmeve kmečkih uporov iz 20. in 21. stoletja, seveda s poudarkom na dogajanju v Posavju. Največji razcvet so kmečki upori v umetnosti, zgodovinopisju in vsakdanjem življenju doživeli v 2. polovici 20. stoletja, v času ko so oblasti promovirale vrednoti bratstva in enotnosti med različnimi narodi v skupni državi Jugoslaviji.
Muzejsko gradivo predstavljeno na razstavi je iz različnih virov. Predstavljeni so predmeti in gradivo, ki spadajo med prve vpise v inventarnih knjigah našega muzeja. Konec 50-ih let 20. stoletja so strokovni sodelavci Posavskega muzeja to gradivo načrtno zbirali za prve postavitve razstav o kmečkih uporih. Tem predmetom smo dodali še nekaj novejših muzejskih pridobitev: kot npr. arheološko gradivo s Starega gradu v Podbočju. Številno gradivo, ki je predstavljeno na razstavi, hranijo posavske, slovenske in tuje muzejske ustanove, arhivi in posamezniki ter so ga muzeju prijazno posodili.
Prenova stalne razstave je del in hkrati zadnja aktivnost mednarodnega in medinstitucionalnega projekta Upor / Buna / Revolt 1573 ̶ 2023, ki smo ga ob obeležbi 450. obletnice hrvaško-slovenskega kmečkega upora soustvarjali: Posavski muzej Brežice, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Mestni muzej Krško ter hrvaški muzeji: Muzej Brdovec, Muzej grada Zagreba in Muzej seljačkih buna (Muzeji Hrvatskog zagorja).

---

Dediščina posavskih protestantov

Burno 16. stoletje, kjer so prebivalce Evrope in tako tudi Posavja pestile številne nadloge, je prav tu v Posavju zapustilo neprecenljivo dediščino. Na štajerski strani, najverjetneje v današnji Brestanici, se je rodil Adam Bohorič in v mestu Krško Jurij Dalmatin. Vključila sta se v gibanje, ki je verjelo v boljše življenje za vse in s svojim delom pustila neizbrisne sledi. Ob njunem delu in življenju, ki je teklo skupaj z najbolj znanim slovenskim protestantom Primožem Trubarjem, pa je tudi celotno območje bilo naklonjeno novim idejam. Tako so v protestantskem duhu delovali vitezi Rajhenburški na gradovih Rajhenburg, Šrajbarski turn in Brežice. Krški grad in velik del današnjega Posavja je pripadal Ivanu Ungnadu, znanemu protestantskemu mecenu, župnik Martin Duelacher pa je  dal zgraditi novo župnijsko cerkev v Leskovcu pri Krškem z znamenito prižnico. V sredini 16. stoletja in še proti zadnji četrtini je bilo Posavje eno izmed središč in žarišč reformnega gibanja. V Mencingerjevi hiši v Krškem so bili leta 2012 odkriti renesančni portreti, ki pričajo o še neodkritem delu preteklosti. Nekje v istem času je bila razkošno oblikovana tudi danes poimenovana Lutrovska klet ob gradu Sevnica z izjemno poslikavo, ki priča o vplivu protestantskega verskega prepričanja in je datirana v zaključek 16. stoletja.

V zadnjem desetletju je dediščina protestantizma v Posavju z različnimi novimi raziskavami in pomniki ponovno močno umeščena v zavest prebivalcev.
Prenovljena razstava prinaša podrobnejšo predstavitev življenja in dela Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina ter vpogled v podobe, ki so bile v tem prostoru oblikovane v 16. stoletju ali pa v 21. stoletju kot pomniki v čast dosežkov »posavskih protestantov«. Med njimi imajo posebno mesto doprsja, in sicer Primoža Trubarja v Loki pri Zidanem mostu, Adama Bohoriča v Brestanici in v Krškem in Jurija Dalmatina v Krškem. Zagotovo pa lahko med najlepše celovite parkovne prenove na Slovenskem štejemo prenovo parka, ki nosi ime Spominski park Jurija Dalmatina v Krškem (nasproti istoimenske šole v Krškem), ki ga je s svojo monumentalno skulpturo treh velikih mož – Trubar, Bohorič in Dalmatin) ustvaril akademski slikar Vojko Pogačar. 

V Posavskem muzeju Brežice hranimo originalni izvod Dalmatinove Biblije iz leta 1584, katere prvotni lastnik je bil Kapucinski samostan Krško. Že pred letom 1941 so menihi kapucini pri krškem trgovcu Engelsbergerju Biblijo zamenjali za peč, s katero so si ogrevali jedilnico. Leta 1985 je bila restavrirana v delavnici Arhiva Republike Slovenije v Ljubljani. Zaradi izjemne vrednosti izvirnik postavimo na ogled le občasno.

V prvem razstavnem prostoru sta na steni upodobljeni tudi dve stenski poslikavi – freski, ki jih je leta 1959 naslikal slikar in grafik Franjo Stiplovšek. Prva prikazuje potek hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1573 s pohodi kmečke in plemiške vojske in kraji bitk, druga pa grbe slovenskih mest, med njimi sta upodobljena tudi grba mesta Brežice in Kostanjevice na Krki.