Dragotin Ferdinand Ripšl

Dragotin Ferdinand Ripšl: kronist, strokovni pisec, zbiratelj, duhovnik, narodni buditelj
200 let rojstva

Dragotin Ferdinand Ripšl (1. 11. 1820—8. 11. 1887) se je rodil v učiteljski družini v Šentjurju pri Celju. Šolal se je na gimnaziji v Celju in končal bogoslovje v Celovcu. Posvečen je bil leta 1853. Že v zgodnji mladosti se je izoblikoval v zavednega Slovenca in je izražal miselnost takratne meščanske družbe, odpor proti tujcu ter našel različne poti za izražanje svojih naprednih misli o nacionalni, socialni in duhovni svobodi.

Portret Dragotina Ferdinanda Ripšla. Hrani Župnija Videm ob Savi-Krško.

Služboval je po Koroškem, Štajerskem in v Benečiji (1859—1864), ki je bila takrat zasedena od Avstrije in kjer je bil vojni kurat.
V Posavju je služboval v Brežicah (1851—1854) in Loki pri Zidanem Mostu (1864—1874). Njegovo zadnje mesto je bilo v župniji sv. Ruperta na Vidmu ob Savi, kamor je prišel leta 1874; tu je umrl 8. novembra 1887.
 

Loka pri Zidanem Mostu. Hrani Posavski muzej Brežice.

Pogled na Videm leta 1913. Ob cerkvi in župnišču je viden obsežen sadovnjak. Hrani Posavski muzej Brežice.

Doprsje, delo akademskega kiparja Zorana Pozniča. Postavljeno pred župnijsko cerkvijo sv. Helene v Loki pri Zidanem mostu, 11. 10. 2019. Foto: Anja Medved, Posavski muzej Brežice.
Spominska plošča vzidana na fasado župnijske cerkev sv. Ruperta. Foto: Miloš Kukovičič.

Ripšl je bil vsestranski, zelo zgodaj se je že začel ukvarjati s kmetijstvom, predvsem s sadjarstvom. V času službovanja v Loki pri Zidanem Mostu je spisal knjižico Kratki nauki za sadjerejo, ki je prvič izšla leta 1867 na Dunaju (Avstrija).
Posavje je bilo za sadjarstvo zelo ugodno, česar se je Ripšl tudi dobro zavedal in je bil zlasti na tem področju zelo aktiven. Manj znana ali skoraj neznana so “Ripšlova jabolka”, ki so jih imenovali tafeljček.

Kratki nauki za sadjerejo.

Na drugi strani knjižice odkrijemo njegov drugi talent in hobi – pisanje pesmi. Takoj na začetku je bralce razvedril in podučil z naslednjo pesmico:
Bil je pisatelj, predvsem pa pesnik lahkotnih »vsakdanjih« pesmi, ki jih je tudi zbiral. Nekaj pesmi je v sodelovanju z »domorodci iz Šentjurja«, brati Ipavci (Antonom, Benjaminom in Gustavom), leta 1859 objavil v pesmarici, ki nosi naslov Pesmarica za kratek čas ino ne iščejo nobene večne slave. V njej je objavil tudi danes slavno pesem Majolka, ki je posvečena vinu in vrču, iz katerega »to žlahtno kapljico« natakamo v kozarce.

Ripšlov sodobnik, sotrudnik in prijatelj Radoslav Razlag (1826—1880), odvetnik v Brežicah. Vir: Dlib.
Del naslovnice Pesmarice izdane leta 1863 v Gradcu. 

Sodeloval je v različnih gibanjih in pri ustanovitvah organizacij, katerih glavno vodilo je bila skrb za slovenski jezik in narod. Bil je član čitalnic (Laško, Sevnica), sodeloval je na taborih (Ljutomer, Sevnica) in bil med prvimi člani Slovenskega pisateljskega društva, ki je imelo sedež v Ljubljani.
Po vzoru in navodilih je skrbno spisal tri kronike, in sicer župnije sv. Martina nad Laškim, župnije Loka pri Zidanem Mostu in župnije sv. Ruperta na Vidmu. Obsežna Videmska kronika je osrednji vir za spoznavanje načina življenja župnije in celotnega območja na obeh bregovih reke Save v drugi polovici 19. stoletja.

Kronika Župnije Videm. Foto: Miloš Kukovičič.
Ripšlova kronika v rokah Mitje Markoviča. Prvi dogodek Ripšlovega leta – 200. obletnica rojstva Dragotina Ferdinanda Ripšla (1820—1887), 10. 2. 2020. Foto: Župnija Videm ob Savi – Krško.
 

Iz Ripšlove Videmske kronike o zdravju in boleznih Videmčanov:[1]

Skoraj vsi ljudje so močni in zdravi, ker je svež in zdrav zrak, pri delu se dovolj gibajo, pijejo zdravo pitno vodo, uživajo krepko hrano in dobro vino in znajo uživati v dobri hrani in pijači. …. (str. 141)
 
Običajne bolezni, ki se tu pojavljajo, nastanejo zaradi naglih sprememb vremena in temperature. Te bolezni so: katar, revma, protin, vnetja itd. Za kraj značilne bolezni ali epidemije so tu neznane. Če na drugi strani Save, v nekaterih vaseh leskovške župnije vsi otroci pomrejo za davico, ali pa veliki in mali za tifusom in kozami, se te bolezni pri nas pojavijo le sporadično. (str. 147)

Zgodbo, zapisano v lep v usnje oblečen zvezek, je Videmčanom v zadnjem desetletju 20. stoletja v drobcih odkrival Olaf Lovrenčič, ki je s svojim prevodom kronike iz nemškega jezika po več kot sto letih Ripšlovemu delu »odprl pot«.
Ripšlova Videmska kronika, ki je datirana v leto 1880, je sestavljena iz dveh delov. V prvem, narodopisnem, je opisal župnijo topografsko – vključil je podatke o legi, prebivalstvu, vsakdanjem življenju, oblačilnem videzu, prehrani, poljedelstvu, sadjarstvu, živinoreji idr. ter pojasnil tudi nekaj podatkov iz zgodovine župnije. Drugi del je namenjen podrobnemu opisu cerkva v župniji.
Ripšlova kronika, opremljena z risbami Matije Doberška, se konča na strani 105. V to knjigo pa so njegovi nasledniki bolj ali manj vestno in izčrpno zapisovali vse do leta 1957 in strani 386.

Danica Čargo (1932-), Niko Žibret (1938—2014), Jože Habinc (1940—2014) in v ospredju Olaf Lovrenčič (1922—2005). Videmčani, častilci dediščine na prelomu iz 20. v 21. stoletje.
Olaf Lovrenčič v družbi Videmčanov 16. 3. 2005. Fotografijo hrani družina Lovrenčič. Objavljena tudi v Med najlepše kraje …, str. 163.
 

Dragotin Ferdinand Ripšl: Kronika Župnija Loka pri Zidanem mostu s podpisom avtorja. Hrani Pokrajinski arhiv Maribor.

Grafična podoba obeležitve. Oblikovanje: Mitja Markovič.
Odkritje doprsnega kipa v Gaju zaslužnih občank in občanov v Krškem, 6. 11. 2020. Avtor doprsja: akademski kipar Mirko Bratuša. Foto: Tomaž Petan.


[1] Med najlepše kraje slovenskega Štajerja šteje se župnija Videm: Zbornik ob 850-letnici prve pisne omembe pražupnije Videm ob Savi, Černelič Krošelj, Alenka, Markovič, Mitja (ur.), Župnija sv. Ruperta, Valvasorjev raziskovalni center, Krško, 2007. 


Pripravila: Alenka Černelič Krošelj, muzejska svetovalka, direktorica
 

---

Dragotin Ferdinand Ripšl – A Chronicler, Specialist Writer, Collector, Priest, National Enlightener

Dragotin Ferdinand Ripšl (1820–1887) was born into a teacher's family in Šentjur pri Celju. He finished the Celje Grammar School and completed theology studies in Klagenfurt. He was ordained priest in 1853. He developed into a national-minded Slovenian at an early age, wrote on the mentality of the then bourgeois society and aversion to foreigners, as well as found different ways to express his progressive thoughts on national, social and spiritual freedom.
His jobs took him to Carinthia, Styria and the Austrian-occupied Veneto (1859–1864), where he was a military chaplain.
In the Posavje region, he was stationed in Brežice (1851–1854) and Loka pri Zidanem Mostu (1864–1874). His final post was in the Parish of St. Rupert in Videm of Savi. He came to the parish in 1874 and died there on 8 November 1887.
He was a jack-of-all-trades – he started farming, especially fruit growing, at an early age. While stationed in Loka pri Zidanem Mostu, he authored a booklet titled Short Lessons on Fruit Growing, which was first published in 1867 in Vienna (Austria). 
 

A portrait of Dragotin Ferdinand Ripšl. Kept by the the Videm ob Savi–Krško Parish.

Loka pri Zidanem Mostu. Kept by the Posavje Museum Brežice.
A view of Videm, 1913. A large orchard can be seen next to the church and the presbytery. Kept by the Posavje Museum Brežice.

The Posavje region was very favourable for fruit growing, which Ripšl was well aware of and was very active in this field. A rather unfamiliar thing are ‘Ripšl’s apples’, which were called ‘tafeljček’

Short Lessons on Fruit Growing.

Ripšl was a writer and, above all, a poet who wrote and also collected light everyday poems. He had a few of his poems published in collaboration with the Ipavec brothers (Anton, Benjamin and Gustav) from Šentjur in 1859 in a songbook titled Pesmarica za kratek čas ino ne iščejo nobene večne slave (A Songbook to Pass the Time and They Do Not Do It for the Fame). It featured the now-famous song Majolka (Wine Ewer), which is dedicated to wine and an ewer from which wine is poured into glasses.
He participated in various movements and in the establishment of organisations whose main aim was the protection of Slovenian language and interests of the Slovenian nation. He was a member of reading societies (Laško, Sevnica), participant in numerous rallies (Ljutomer, Sevnica) and was one of the first members of the Ljubljana-based Slovene Writers' Association.
Following the example of existing chronicles and instructions, he authored three chronicles, i.e. chronicles of the parishes of St. Martin above Laško, Loka pri Zidanem mostu and St. Rupert in Videm. The extensive Videm parish chronicle is a central source of information about the way of life in the parish and the entire area on both river banks of the Sava in the second half of the 19th century.

The Videm Parish Chronicle. Photo by Miloš Kukovičič.
Ripšl's chronicle held by Mitja Markovič. The first event of Ripšl's Year – the 200th anniversary of the birth of Dragotin Ferdinand Ripšl (1820—1887), 10 Feb 2020. Photo by the Videm ob Savi–Krško Parish.
 

From Ripšl's Videm Parish Chronicle on the health and diseases of the local people: 

Almost all the people are strong and in good health because the air is fresh and healthy, they get enough exercise at work, they drink healthy drinking water, they eat wholesome food and drink fine wine, and they know how to enjoy it all. …. (p. 141)
The illnesses and diseases that people suffer from around here are caused by the sudden changes in weather and temperature. These illnesses are: catarrh, rheumatism, gout, inflammation, etc. There are no place-specific illnesses, diseases or epidemics known here. On the other side of the river Sava, in some villages of the Leskovec Parish all the children may die of diphtheria, and both children and adults of typhus and smallpox, here, however, these diseases appear only sporadically. ... (p. 147)  


The unveiling of a bust of Dragotin Ferdinand Ripšl in the Meritorious Citizens' Park (‘Gaj zaslužnih občank in občanov) in Krško, 6 Nov 2020. Bust by: academy-trained sculptor Mirko Bratuša. Photo: Tomaž Petan.

Fotografije:
Portret Dragotina Ferdinanda Ripšla. Hrani Župnija Videm ob Savi-Krško.

Prepared by: Alenka Černelič Krošelj, museum councilor, director


 
NAZAJ