Po Posavju z žlico in čašo: Pet čutov: 1 - Okus
Od 29. julija 2021
Grad Brežice od sredine 16. stoletja pripoveduje o stoletjih svojega obstoja in ljudeh, ki so v njem pustili sledi. Renesančno utrdbo je v baročno rezidenco v času od 1694 (nakup) do 1720 preoblikoval grof Ignac Maria Attems (1652—1732). Tako že več kot 300 let obiskovalca prevzamejo Viteška dvorana (avtor Frančišek Karel Remb, ok. 1703), poslikano dvoramno stopnišče in kapela sv. Križa (avtor Franz Ignac Josef Flurer, ok. 1720).
Celovito poslikani prostori predstavljajo del življenja in prepričanja naročnika, v 21. stoletju pa so temelji novih idej, povezovanja raznolike dediščine in dopolnjevanja številnih zgodb, ki jih lahko pripovedujemo s stavbo, njeno likovno opremo, predmeti in znanjem.
Nov programski cikel, posvečen petim čutom, ki nas s podobami »nagovarjajo« na stopnišču, začenjamo z OKUSOM in večzvrstno razstavo Po Posavju z žlico in čašo, ki povezuje različne projekte in teme, časti našo prehransko dediščino ter »podpira« Slovenijo, ki nosi naziv Evropska gastronomska regija 2021.
Razstava povezuje pet projektov in jih prepleta v enovito pripoved ali kot je na odprtju povedala slavnostna govornica in soavtorica razstave dr. Ivanka Počkar:
»Povezovanje raznolike dediščine je bilo v zadnjih štirih letih prepleteno v izvajanju petih projektov, povzetih v nocojšnji razstavi. Prehranska dediščina … Z največjimi žlicami so nemara zajemali Ajdi, z veliko žlico pa v prenesenem pomenu tudi posavski ljudje, kadar jim je dobro šlo. Zgodbe o žlici, čaši in kozarcu, navsezadnje tudi navadni vinogradniški kupici, so strnjene v en in en sam vzdih, da bi mogli nahraniti lačna usta s kakovostno domačo hrano in odžejati suha grla z dobro vodo ali vinom.
Resnice o negi domačih, šolskih in grajskih vrtov poleg zelenjave, cvetja in sadja sporočajo o veliki skrbi za dišavnice in začimbnice. Začimbe in začinjanje pa se posebej kažeta skozi jezik in narečne besede. V velikem delu Posavja, kjer je bila posebej pomembna prašičereja in svinjska mast, so jedi »začinjali« z mastjo in ocvirki. Gojili so domače ali udomačene vrste zelenjave, sadja in začimbnic, višji družbeni sloji tudi tuje oz. uvožene, kot so denimo še leta 1918 Faleskinijevi z Libne pri Krškem imeli velike nasade špargljev. Stoletja pa so redili in spet redijo edino še ohranjeno domačo pasmo prašičev krškopoljcev, ki dajejo izjemno aromatično in kakovostno meso, slanino, mast in ocvirke.
Ko rečemo, da moramo kaj prihraniti, se niti ne zavedamo, da je v besedi hrana – če bomo zmogli, bomo torej prehranjeni. Vedno se je vse vrtelo in se vse pomembnejše dogaja ob hrani in pijači. Krste, poroke, smrt, praznovanja in razstave sklenemo z jedjo in pijačo, poklanjamo si jo v dar ob najrazličnejših priložnostih. Evropski jeziki, razen angleščine v Združenem kraljestvu, kjer so kuharske izraze in »bon apetit« prevzeli iz francoščine, imamo vsak svoj »dober tek«, v Posavju tudi »Bog požegnej«, v polpretekli zgodovini pa šaljivke »opazil sem, da jeste« ipd.
Stoletja so bile za može velikega pomena kuharske veščine žená, ki so jih nekoliko premožnejši starši ali možje sami pošiljali v gospodinjske šole, da bi imeli doma svojo kuharsko mojstrico ali šefico. In si s tem priskrbeli kulinarična nebesa. Ženske so obdarovali in jih menda še vedno s kuharskimi knjigami, celo matere jih kupujejo svojim hčeram. Za prazgodovinskimi ognjišči in v ne tako oddaljeni preteklosti za zidanimi štedilniki so se tako potile le ženske, v sodobnih časih pa v javnosti uspevajo zlasti moški kuharski mojstri. Častitljive so bile kuharske oddaje našega prvega velikega TV-kuharja Ivana Iváčiča, ki je bil tudi zasebno dobrovoljen, šaljiv in veder človek. Iváčič je bil doma z Zdol, v Ljubljani pa so ga preimenovali v Ívačiča. Če se med seboj vprašate, boste ugotovili, da je v domala vsaki družini njegova odlična kuharska knjiga s preprostim naslovom Kuharica.
Ribe v Posavju bodo morda uspele najti ribjo stezo na svoji danes oteženi savski poti. Za marsikaj o njih in o odnosu do uživanja ribjega mesa boste tudi obiskovalci razstave morali po ribji stezi v drugo nadstropje, kamor so odplavale. Bog požegni in na zdravje vsem sotrudnikom nocojšnje razstave in seveda hvala vsem vam, ki ste prišli, da spoznate nekatere nadrobnosti o prehranski kulturi v Posavju.«
Na odprtju, 29. 7. 2021, je svoj nagovor zaključila z željo: »Zajemimo današnji večer z veliko žlico in s polno čašo. Lepo vabljeni!«
Razstava, ki se nahaja v treh prostorih (osrednji del v 1. nadstropju in razstava Ribe in narava v 2. nadstropju), povezuje projekte Črno-belo bogastvo Krškega polja, Ribe in narava, Tujerodke in Ajdi, ki so sofinancirani iz različnih skladov EU ter LAS Posavja pri RRA Posavje. K tem smo dodali številne predmete, ki povezujejo tisočletja ter dali osrednje mesto prvemu slavnemu kuharskemu mojstru Ivanu Ivačiču (1921—1984), saj smo v tem letu z veliko naklonjenostjo njegovega sina Petra Ivačiča in hčere Barbare Ivačič pridobili številne predmete, dokumente in fotografije iz njegovega javnega in zasebnega življenja.
Ivačič v letu 2021 povezuje tudi Posavski muzej Brežice z Muzeji radovljiške občine, saj z razstavo oziroma posebno razstavo o Ivanu Ivačiču od 5. avgusta do 31. decembra 2021 gostujemo v Radovljici in s tem pričenjamo tudi Kulturni abonma Združenja zgodovinskih mest ob 20- letnici združenja.
Razstavo je soustvarilo več avtorjev: Alenka Černelič Krošelj, Stanka Glogovič, Boštjan Kolar, Oži Lorber, Maja Marinčič, Andreja Matijevc, Anja Medved, dr. Ivanka Počkar, Jana Puhar, oblikovala pa Polona Zupančič. Zunanji sodelavci so še mag. Mateja Jankovič Čurič (jezikovni pregled), Mateja Žuraj (prevod v angleški jezik) in Marijan Visković (oblikovanje svetlobe).
Za konservatorsko restavratorska dela so poskrbeli Aleš Vene, vodja delavnice, s sodelavci Nives Slemenšek in Davorinom Prahom ter Jožetom Lorberjem.
Za razstavno opremo so poskrbeli v Mizarstvu Gregor Marinčič, s. p. in Mizarstvu Miklič, da je razstava skrbno postavljena pa je poskrbela ekipa Posavskega muzeja Brežice pod vodstvom akademskega restavratorja Aleša Veneta - Marko Blaževič, Slavko Dvoršak, Matija Martić, Jana Rožman, Nives Slemenšek in Natalija Zajc
Tudi ob tej razstavi in kot del projektov je bilo izvedenih in je še načrtovanih več obrazstavnih programov – spremljajte naše napovednike.
Obisk razstave in naših programov bo zagotovo pustil odličen okus!
Pripravila: Alenka Černelič Krošelj, vodja projekta, direktorica
NAZAJ