Občasne razstave

Arhiv občasnih razstav

Leto 2017

  • O vodi v umetnosti / Iz umetnostnozgodovinske zbirke, 1. 6.–20. 10. 2017

Razstava, ki sodi v sklop interdisciplinarne razstave Štirje elementi: 1–VODA, je opozorila na baročni spomenik s statusom nacionalnega bogastva, ki je bil izhodišče za predstavitev umetnostnozgodovinske dediščine, hranjene v depoju. Na razstavi smo izpostavili najstarejše upodobitve krajev, ki so se razvijali ob vodi, plovbo in transport s čolni, splavi in brodi. Dve skulpturi (sv. Miklavža in Janeza Krstnika) na razstavi sta opozarjala na verovanje v svetnike in zavetnike krščanskega sveta, h katerima so se ljudje obračali, kadar so imeli opraviti z vodo. Odzivi občinstva ob odprtju razstave so bili izjemno dobri. Večina je bila presenečena nad predstavljenim izbranim umetnostnim gradivom, ki je oblikovalo zgodbo, povezano z enim izmed osnovnih elementov, vodo. 

  • Od freske do abstrakcije, 10. 5.–25. 9. 2017

Na razstavi so se predstavili učenci 8. razreda OŠ Brežice z likovnimi deli v fresko tehniki, ki so nastajale pri izbirnem predmetu Likovno snovanje 2 pod mentorstvom prof. Mojce Barbič in akademskega restavratorja Aleša Veneta. Na ogled so bila tudi dela, ki so nastala v okviru delavnic Znanje in veščine iz depoja: izdelajmo intarzijo, fresko in mozaik. V skupni razstavi je bilo na ogled nastajanje likovnih del skozi različne faze. Tako je bila razstava praktični primer pedagoškega pristopa za učence OŠ in dokaz, da še tako zahtevne tehnike kot so izdelava freske, intarzije, mozaika, učencem dosegljive. Odzivi na razstavo so bili izjemno pozitivni, tako s strani strokovne, kot laične javnosti, predvsem zaradi odličnega sodelovanja in povezovanja s šolo in ostalimi uporabniki muzeja. 
  • Ujeta v neskončnosti, Galerija, 3. prostor, 6. 10.–26. 10. 2017
Razstavo smo pripravili ob Interdisciplinarni razstavi Štirje elementi: 1 – VODA, ki predstavlja vodo v povezavi z različnimi zvrstmi premične kulturne dediščine ter ponuja številna razmišljanja in dopolnjevanja. Razstava je tako rezultat sodelovanja z regijskimi in lokalnimi ustvarjalci, slikarke Vesne Davidovič in fotografa Antona Vučanjka, aktivna člana likovne sekcije KD Franc Bogovič Dobova. Razstava prikazuje skrito in prikrito, pa vendarle lastno vsem nam. Odrinjeno nekam na rob zavesti, poglobljeno vase, išče svojo pot skozi abstrakcijo slike in fotografije. Razstava je bila del aktivnosti vključenih v Dneve evropske kulturne dediščine na temo Voda: od mita do arhitekture.
  • Posavski obrazi / Kiparka Alenka Eržen Šuštaršič, 16. 11. 2017–20. 5. 2018
S pregledno umetnostno razstavo smo predstavili kiparko Alenke Eržen Šuštaršič (1926–2005), ki je v stalni zbirki »Pod devetimi zastavami« uvrščena med Posavske obraze. Alenka Eržen Šuštaršič je svoja otroška leta preživela v Krškem in je študij končala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1950. Delovala je kot likovna pedagoginja, vzporedno je ustvarjala in se predstavljala doma in v tujini. Predvsem rada je snovala v glini, ki ji je dajala možnost svojstvenega kiparskega izraza. Od leta 1985 dalje, inspirirana z Mozartovo glasbo, je oblikovala obsežen ciklus Oboževalke Mozarta. Odprtje razstave bo 16. novembra 2017, razstava pa bo na ogled do 20. maja 2018, kar pomeni, da bomo s številnimi spremljevalnimi programi poskrbeli, da bo njeno delo bolj prepoznavno tudi v Posavju. Z razstavo ponovno razgrinjamo prizadevanja za vzpostavitev Galerije Posavskih likovnih umetnikov. Prav skozi dela umetnikov, tistih, ki so bili rojeni ali so ustvarjali v Posavju, širimo zavedanje o pripadnosti našemu, posavskemu prostoru in hkrati razkrivamo likovno obzorje območja in opozarjamo na številne bolj ali manj znane, največkrat prezrte umetnike. 

 

Leto 2016

  • Etnološka razstava Od svinje do votivnega prašička, od rečnih poti do testenega ptička,  3. 12. 2015–31. 3. 2016
Etnološka razstava Od svinje do votivnega prašička, od rečnih poti do testenega ptička je poudarila nekatere od poglavitnih značilnosti Posavja: življenje z reko Savo, tesarstvo, vinogradništvo, sodarstvo in prašičerejo. Za nameček pa še, kar je polepšalo vsakdanje življenje, kar je dajalo in daje vsakdanjemu življenju veselje in vse praznično: počitek, sprostitev in obhajanje praznikov s poudarkom na predmetnih pričah nekdanjih načinih praznovanj in ženitovanj.
Vsebina razstave je bila podkrepljena s številnimi predmeti iz vsakdanjega delovnega in prazničnega življenja Posavcev, 16 besedilnimi panoji, fotografskimi povečavami, z najbolj značilnimi navedki iz življenja posameznikov, zvočnimi zapisi o Telebi, jedeh za poroko in martinovanju. Na ogled so bili filmi o toku reke Save  pri Radečah, Sevnici, Krškem in Brežicah ter o toku Save in brodovih pri Mostecu in Medsavah na Hrvaškem, filmi Savski kolnarji, Ženitovanjska pletenica, Hvalnica bizeljskemu ajdovemu kolaču in pričevanja o brodarstvu. V razstavo so bile v sliki, govorjeni besedi in filmu vtkane tri enote žive kulturne dediščine, pripravljene za vpis v Register žive kulturne dediščine Slovenije: Brod na Mostecu, Ženitovanjska pletenica v obliki srca in Kapelska godba oz. Pihalni orkester Kapele, ki je že vpisan v Register (žive kulturne dediščine). Vse tri imajo tudi danes živo vlogo v vsakdanjem in prazničnem življenju: z moš(č)anskim brodom se še vedno lahko vsak dan od zore do mraka prevažamo s Štajerske na Kranjsko in nazaj, prebudi nas prvomajska budnica kapelske godbe na pihala in jo, 165-letno, v živo poslušamo še večkrat med letom. Za praznično vzdušje si spečemo ali naročimo srčevo pletenico s testenimi okraski iz rastlinskega in živalskega sveta, ki nas spomnijo na to, da sta kultura in narava neločljivi splet. Tako kot Sava.     
Kar je skupno celotnemu Posavju in po čemer ima Posavje tudi ime, je savski vodotok. Po Savi so do izgraditve železniške proge Zidani Most–Zagreb leta 1862 v obeh smereh tovore vozile savske ladje, dolge do 30 metrov. Po toku navzgor so jih z debelimi konopljenimi vrvmi vlekli možje in voli. Na razstavi je ena od takšnih vrvi, spletena iz 330 tankih vrvic, debela 6 cm in 103 metre dolga. Za ljudi ob Savi je bila vedno značilna njihova skrb za reko, preudarni so bili pri izkoriščanju njenih dobrin. Sava je prebivalce stoletja oskrbovala z ribami, lesom, s premogom, kamenjem, peskom in jim dajala kruh. Savo in druge posavske vodotoke so izkoriščali za preskrbo z vodo, napajanje in čiščenje živine, pranje perila in žita, pogon vodnih mlinov in brodov, za ribolov, čolnarjenje in kopanje, Savo med Radečami in Jesenicami ter dalje do kraja Medsave pri Samoborju pa še za nabiranje premoga. Razvijali so podedovana znanja in veščine v zvezi z rečnim prometom in s prečenjem rek, tudi Krke, Sotle in Mirne.  Od številnih brodov v Posavju vozi samo še brod na Mostecu, opustili pa so tudi izgradnjo lesenih delovnih čolnov, dolgih 6–10 metrov, kakršne so za delo uporabljali naši obsavski predniki. Na razstavi ga je odlično ponazaril čoln, ki ga je izdelal Ivica Vrančić, hrvaški brodnik in čolnar iz Medsav, iz družine veščih izdelovalcev savskih čolnov – čolne sta izdelovala že Ivanov oče Petar in ded Štefan.
Na razstavi je bil urejen čisto pravi posavski vinograd, iz katerega  se oglašajo pričevanja o strašnem bajeslovnem bitju Teleba, s katerim so starši plašili otroke, da ne bi hodili zobat grozdja v vinograd. V značilni svinjski ogradi predstavljamo krškopoljsko ali pasasto pasmo prašičev, edino avtohtono prašičjo pasmo v Sloveniji, občudujemo voščenega votivnega prašička in testenega ptička na ženitovanjski pletenici. V delu razstave o tesarstvu pa smo se lahko tudi preskusili v skoblanju in rezbarjenju lesa.
 

Leto 2015

  • Svetovi risbe Zorana Didka, 25. 11. 2014–28. 2. 2015
Pred vstopom v Didkovo spominsko leto – 105-jubilej slikarjevega rojstva in 40-obletnica slikarjeve smrti – je Posavski muzej Brežice ob svoji 65-letnici delovanja predstavil donacijo Zorana Didka, ki jo je muzeju pred desetletji z vsem zaupanjem podarila soproga, slikarjeva sopotnica že od študijskih let, tudi sama akademska slikarka, Smiljana roj. Ivančič.S študijsko razstavo smo želeli seznaniti domačo javnost z dragoceno zapuščino izjemnega umetnika risarja in teoretika, ki je izhajal iz posavskega Podbočja ter opozoriti na bogastvo donacije s sto štiridesetimi deli.

Katalog si lahko ogledate tukaj.
 
  • Zlatko Prica (1916–2003), Izbor iz donacije Galerije Prica POU Samobor in Samoborskega muzeja, 19. 3. 2015–19. 4. 2015
  • Nimfe Gregorja Smukoviča, 23. 4.–31. 5. 2015

Z likovno razstavo Nimfe, vsebinsko zasnovane z mitološko motiviko, se predstavlja mladi slikar  Gregor Smukovič. Z razstavo v galeriji Posavskega muzeja Brežice potrjuje, da je slikar mlajše generacije, ki se je odrekel abstrakciji in se popolnoma posvetil figuralnemu slikarstvu.
Bistvo obeh ključnih slik z motivoma Nimfe Hamadriade ter Hylas in Dryope, ki ju podpira vrsta študijskih risb in skic, je mitološka pripoved o gozdnem duhu Oxylusu, ki je imel z nimfo Hamadryas osem hčera Hamadriad, mitoloških bitij, ki živijo v drevesih oz. se rodijo povezane z določeno vrsto drevesa. Hamadriade so bile tudi tiste, ki  so Dryope spremenile v drevesno nimfo črnega topola, ki je v vodo zvabila junaka Hylasa.

  • Ruža Klein Meštrović (1883–1942), Žena, ženska, umetnica, 11. 6.–30. 8. 2015
  • Posavski obrazi: Primož Kozmus, 26.6.–20.11.2015
  • II. posavska razstava ročnih del Zlate roke in srce: Posavske ročnodelke, 10.9.–7.10.2015

Leto 2014

  • 50 let Društva likovnikov Brežice, 2. 10. 2014– 2.11.2014­­­­­­­­, gostujoča likovna razstava
  • Triptih Ivana Bogovčiča, 8. 5.–8. 6. 2014, likovna razstava
  • Parafraze, Državna tematska razstava 2014, 20. 3.–13. 4. 2014, gostujoča likovna razstava
  • Srečevanja, 12. 2.–9. 3. 2014, gostujoča fotografska razstava

Leto 2013

  • Neviodunum, rimsko mesto ob Savi, 24. 10. 2013–26. 1. 2014, arheološka razstava
  • Papirnati vrtiljak, Stare slovenske otroške knjige iz zasebnih in javnih zbirk, december 2013, gostujoča razstava otroških knjig
  • Vedute Franja Stiplovška, 27. 6.–29. 9. 2014, likovna razstava
  • Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo, 23. 5.–9. 6. 2014, gostujoča razstava Milenka Straška
  • Grafike Zlatka Lakoviča, 21. 3.–21. 4. 2013, gostujoča likovna razstava

Leto 2012

  • Geneza podobe, 11. 10.–11. 11. 2012, likovna razstava
  • Ameriški bombnik B24 Liberator, 12. 7.–26. 8. 2013, gostujoča razstava

Leto 2011

  • Lavoslav Schwentner
  • Brezkrajni svetovi, 22. 9.–24. 10. 2011, likovna razstava
  • »Bil sem zraven«, 15. 6.–11. 9. 2011, fotografska razstava
  • »Akvareli na skeli 2010«, 30. 3.–20. 4. 2011, gostujoča likovna razstava
  • Krajina iz muzejskih depojev, 23. 2.–16. 3. 2011, likovna razstava

Pošlji e-razglednico
Iz muzejske trgovine
Podloga za miško - Viteška dvorana
5,00 EUR
Imetniki Spar plus kartice
Ugodnosti za imetnike Spar plus kartice
 

 
© 2019, posavski-muzej.si | O piškotkih