Medmuzejska razstava Dediščina in moč mitov

Razstava Dediščina in moč mitov je že tretja v nizu povezovanja slovenskih muzejev s skupnim ciljem doseči večjo prepoznavnost dediščine. Naše vodilo je bilo opozoriti na bogastvo znanj, ki so »shranjena« v muzejskih predmetih. S pomočjo mitov smo se tem znanjem približali in odprli pogled na človekovo dojemanje sveta v preteklosti.
Razstava je nastala v sodelovanju devetih slovenskih muzejev in dveh fakultet (Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski muzej Celje, Mestni muzej Krško, Koroški pokrajinski muzej, Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran, Tolminski muzej, Gorenjski muzej, Posavski muzej Brežice, Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije, Univerza v Ljubljani, Naravoslovno tehniška fakulteta), v vsakem muzeju smo po lastni presoji izbrali predmet in prispevali svojo mitološko zgodbo.
Razstava opominja na prežetost zahodne civilizacije z antično mitologijo, v duhu sodobnega muzealstva je vsebinsko povezala primarne muzejske vede in kustodiate v skupnem sporočilu: ljudsko znanje, verovanja in vrednote so usnovljene v dediščini in ubesedene v mitih. Z razstavnimi predmeti in mitološkimi zgodbami o Dionizu, Afroditi, Nike, Zevsu, Hermesu, Hefajstu, Aktajonu pa tudi o kralju Matjažu in Freisinških škofih, smo želeli pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki navkljub sijajnim tehniškim dosežkom sodobnega sveta ohranjajo svojo nespremenjeno notranjo bit. V razstavnih zgodbah smo dediščino prikazali kot zakladnico skupnih, neodkritih moči. Kot nosilko močnih in skrivnostnih generacijskih vezi, ki nas obvezujejo k spoštovanju in ohranjanju dediščinskega okolja za naše zanamce. Mite, ki podobno kot vse pripovedno blago, predstavljajo veličasten in neizmeren delež nesnovne dediščine, pa osvetliti v vlogi, ki so jo imeli v času starega sveta. Opozoriti smo želeli na bogastvo pradavnih človeških vedenj, vtkanih v snovno dediščino in vzpodbuditi obiskovalce k prepoznavanju in ozaveščanju lastnega nezavednega, razodetega v mitih.
Miti in mitologija spremljajo človeštvo od najzgodnejših časov. Nastajali so v obdobjih, ko znanstvenih razlag sveta še ni bilo, vendar njihova vloga ni bila zgolj pojasnjevanje naravnih pojavov. Miti so ljudem pomagali razumeti, kdo so, od kod prihajajo, kakšen je red sveta in kakšno mesto v njem zasedajo. Skozi zgodbe o bogovih, junakih in pošastih so skupnosti izražale svoja temeljna vprašanja, strahove, upe in vrednote.
Miti so ponujali okvir, znotraj katerega so si ljudje razlagali rojstvo, smrt, ljubezen, trpljenje, naravne nesreče in moralne dileme. Svet so prikazovali kot kot smiselno urejen, čeprav pogosto nepredvidljiv in nevaren. S tem so posamezniku omogočali občutek pripadnosti in orientacije v svetu.
Mite lahko razumemo kot nekakšen zemljevid človeštva. Predstavljajo zbir človeških vrlin in slabosti, vseh mogočih življenjskih situacij ter odzivov nanje. Junaki v mitih se soočajo z izzivi, skušnjavami, napakami in posledicami svojih dejanj. Miti zelo redko ponujajo srečne konce; mnogo raje opozarjajo na meje človeške moči, na ceno napuha, pohlepa ali neupoštevanja reda sveta.
Čeprav si sodobni človek svet razlaga na drugačen način, miti niso izgubili svoje moči. Še vedno oblikujejo literaturo, film, umetnost in naš način razmišljanja. Ostajajo živa dediščina človeškega iskanja smisla in razumevanja sveta ter samega sebe.

Razstava je na ogled v Galeriji Posavskega muzeja Brežice do 15. maja 2026.



 
NAZAJ