MATI SLOVENIJA POZDRAVLJA NOVO HČERKO – SEVNIŠKO ČITALNICO! 160 LET SEVNIŠKE NARODNE ČITALNICE

V sredo, 26. novembra 2025, je bila v Sevnici odprta razstava, s katero obeležujemo 160 let sevniške narodne čitalnice, prve narodne čitalnice v savski dolini med Ljubljano in Zagrebom ter sedemnajste na Slovenskem.
V drugi polovici 19. stoletja se je na slovenskih tleh stopnjeval avstrijski nacionalni, kulturni in gospodarski pritisk. Leta 1861 so bile dane možnosti za ustanavljanje društev, kar je omogočilo svobodnejše družbeno življenje, pri čemer so imele pomembno vlogo čitalnice kot središča kulturnega in političnega dogajanja. Njihov cilj je bil širiti rabo slovenskega jezika ter krepiti narodno zavest. Prirejale so številne bésede z igrami, recitacijami, s petjem, koncerti in predavanji, ki so se običajno končale s plesom.
Napetosti so se pokazale tudi v Sevnici, kjer so leta 1864 Nemci ustanovili nemško čitalnico, ki pa ni delovala dolgo. Kot odgovor nanjo je bila v nedeljo, 26. novembra 1865, ustanovljena sevniška narodna čitalnica, ki je predstavljala pomemben mejnik v narodnem prebujanju Slovencev v Posavju. Ustanovili so jo: odvetnik v Brežicah dr. Radoslav Jakob Razlag (1826–1880), posestnik in župan na Blanci Alojzij Lenček (1827–1884), odvetniški pripravnik pri dr. Razlagu v Brežicah dr. Janez Mencinger (1838–1912), kaplan v Sevnici med letoma 1866 in 1868 Franc Valter, župnik in dekan na Vidmu pri Krškem Anton Rajc (1799–1874), učitelj v Sevnici Tomaž Dernjač (1823–1904), trgovec in občinski svetovalec v Sevnici Franc Praunseis in sevniški posestnik Anton Hribar.
Čitalnica je bila uradno odprta 7. januarja 1866 v nadstropju hiše na Glavnem trgu 25 v Sevnici. Po slovesni maši so se udeleženci zbrali pri skupnem obedu, kjer je dr. Razlag poudaril pomen narodne sloge in prijateljstva med slovanskimi narodi. Hrvati so izrazili podporo slovenskemu narodnemu gibanju, medtem ko se ljubljanski Sokoli dogodka niso udeležili. Zvečer je v graščini sledila slovesnost z govori, petjem in plesom. Govorniki, med njimi dr. Razlag, dr. Kočevar in hrvaški predstavniki, so izpostavili pomen in vlogo čitalnic. Dogodek so popestrile pesmi, recitacije ter nastop domačinov, med njimi je najbolj izstopal kmet iz Ponikve, ki je zagovarjal učenje v maternem jeziku. Še posebej je navdušila pesem »Pozdrav« z besedilom Dragotina Ferdinanda Ripšla in napevom dr. Benjamina Ipavca. Slavje se je končalo v zgodnjih jutranjih urah z željo, da se bo narodno gibanje širilo po slovenskih tleh.
Sevniška čitalnica je bila v šestdesetih letih 19. stoletja pomembno središče kulturnega, izobraževalnega in narodnega življenja v Posavju. Njeno glavno poslanstvo je bilo prebujanje narodne zavesti, spodbujanje uporabe slovenskega jezika ter povezovanje ljudi različnih družbenih slojev. V njej so se zbirali domači meščani, izobraženci in številni kmetje iz okoliških krajev, zlasti iz Boštanja. Čitalnica je s pestrimi dejavnostmi – bralnimi večeri, pevskimi vajami, gledališkimi predstavami in pogovori o narodnem napredku – širila narodno zavest in omiko ter krepila slovensko besedo. Februarja 1866 je pripravila veliko Vodnikovo proslavo, tri leta pozneje, 2. maja 1869, pa je bila pobudnik velikega vseslovenskega tabora v Sevnici, ki je po številu udeležencev in zrelosti zahtev sodil med najpomembnejše slovenske tabore. Njeno delovanje je spodbudilo tudi ustanovitev drugih čitalnic v Posavju: leta 1870 v Loki pri Zidanem Mostu in Brežicah leta 1891.
Največ čitalnic je bilo ustanovljenih v šestdesetih letih 19. stoletja; že leta 1869 jih je bilo več kot 60 s skupaj 4000 člani. Prva čitalnica je bila ustanovljena leta 1861 v Trstu, še istega leta v Mariboru, Celju in Ljubljani. Sevniška narodna čitalnica je delovala predvsem v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja, nato pa njeno delovanje izginja iz javnih zapisov in objav. Del njenega poslanstva danes nadaljuje sevniška knjižnica, ki spodbuja bralno kulturo, skrbi za informativno vlogo v kraju, oblikuje kulturni utrip časa v občini ter skrbi za nastajanje in ohranjanje domoznanskega gradiva.
Razstavo, ki je bila organizirana v sodelovanju s Knjižnico Sevnica, je pripravil Boštjan Kolar, Posavski muzej Brežice; strokovne sodelavke: Alenka Černelič Krošelj, Stanka Glogovič in Mihaela Kovačič, Posavski muzej Brežice.
Jezikovni pregled: Anita Šiško, Knjižnica Sevnica; Oblikovanje razstave: Nevenka Flajs, Knjižnica Sevnica
Tisk razstavne grafike: Grafika Klenovšek d.o.o.
Razstavo so omogočili: Knjižnica Sevnica, Občina Sevnica in Posavski muzej Brežice.

NAZAJ