Zemljevid Krškega okraja
Slikar in grafik Franjo Stiplovšek je v Posavju pustil neizbrisen pečat. Pred 2. svetovno vojno je živel v Krškem, kjer je deloval kot učitelj na meščanski šoli in sodeloval pri nastanku prve muzejske zbirke v Posavju. Po vojni je bil zaslužen za ustanovitev Posavskega muzeja Brežice leta 1949 v gradu Brežice. Muzej je prva ustanova, ki v svojem imenu nosi regijo Posavje. Kot učitelj risanja na Meščanski šoli Krško je leta 1934 ustvaril Zemljevid Krškega okraja, ki je ostal učni pripomoček pri pouku zemljepisa tudi na brežiški gimnaziji po letu 1945. Pri ustvarjanju zemljevidov je Franjo Stiplovšek prepletel tri talente in poslanstva: slikarstvo, poučevanje in muzealstvo.
Zemljevid Krškega okraja prikazuje območje, ki je obsegalo ozemlje večjega dela današnje Mestne občine Krško in občine Sevnica, del občin Brežice in Kostanjevica na Krki ter manjšega dela občine Radeče.
Zemljevid je ustvarjen kot grafični in ne kot kartografski prikaz Posavja, npr. površje je upodobljeno s konturami vzpetin in ne plastnicami. Skladno s kartografskimi načeli zemljevidu manjkajo nekateri elementi: naslov, legenda, merilo, avtor, stopinjska mreža, letnica izdelave, kartografski znaki in poimenovanja naravnih enot.
Animacija Zemljevida Krškega okraja
Avtorji vsebine: Andreja Matijevc, Boštjan Kolar, Alenka Černelič Krošelj.
Izdelava animacije: Radostlab, Miloš Radosavljević.
V animaciji je izpostavljen zemljevid kot kartografski pripomoček in Franjo Stiplovšek ne le kot slikar, ampak tudi kot pedagog in ustvarjalec zemljevidov, ki so jih uporabljali pri pouku in pri muzejski interpretaciji.
Zemljevid je ustvarjen kot grafični in ne kot kartografski prikaz Posavja, npr. površje je upodobljeno s konturami vzpetin in ne plastnicami. Skladno s kartografskimi načeli zemljevidu manjkajo nekateri elementi: naslov, legenda, merilo, avtor, stopinjska mreža, letnica izdelave, kartografski znaki in poimenovanja naravnih enot. Zemljevid ponuja vpogled v Posavje v 30. letih 20. stoletja, torej v čas pred industrializacijo, urbanizacijo, širjenjem prometnega omrežja ter invazivnimi človeškimi posegi v pokrajino. Hkrati pa prikazuje elemente, ki jih v sodobnosti ni več kot so npr. številni rečni rokavi med Krškim in Brežicami.
Konservatorsko-restavratorski posegi na Zemljevidu Krškega okraja Franja Stiplovška
Konservatorsko-restavratorski posegi: Nives Slemenšek, Rok Verstovšek Tanšek, Ana Sterle.
Avtorice besedil: Alenka Černelič Krošelj, Nives Slemenšek, Andrejka Vabič Nose.
Snemanje in montaža: Promovizija, Robert Sajovec s.p.
V začetku leta 2024 je slika dosegla nov mejnik, saj so jo v konservatorsko-restavratorski delavnici Posavskega muzeja Brežice konservirali in restavrirali. Na sliki je bilo opaznih več različnih poškodb: predrtin, raztrganin, poškodb, nastalih zaradi izpostavitve slike svetlobi, vlagi in drugim zunanjim vplivom. Tako so sodelavci konservatorsko-restavratorske delavnice pred izvedbo samih konservatorsko-restavratorskih posegov dobro pregledali zgodovinsko ozadje slike in na njej izvedli preliminarne teste. Na podlagi pridobljenih podatkov so določili cilj in pristop h konservatorsko-restavratorskemu posegu. Pri konservatorsko-restavratorskih postopkih pa so se srečevali s številnimi dilemami in izzivi, ki so predstavljeni v videu.
