Z žetvijo je odšel Vladimir Janez Cerjak (1921-2017)
Avgusta leta 2015 smo v sodelovanju z našim muzejskim prijateljem Vladimirjem Janezom Cerjakom v Posavskem muzeju Brežice predvajali film o vračanju po sili vojaka iz nemške vojske domov in odprli Posavsko muzejsko vitrino: Pot domov: Ata, vračam se! O vojaškem življenju kot prisilni mobiliziranec do leta 1990 ni nikoli govoril, še manj o poti domov. Ta je bila tragična, polna zasmehovanja, hudobnega besa in poniževanja, kot je kasneje temeljito in odkrito sam izpričeval.
Družino so izgnali z njihovega doma v Pesjem. Umaknili so se na Sromlje, kamor so oktobra leta 1942 fantje dobili poziv za vojaški nabor v Brežicah. Po vpoklicu so ga poslali v Nemčijo, od tam v Francijo, na Nizozemsko, Poljsko, v Ukrajino, Rusijo in Besarabijo. Za težko ranjenega 25-letnika se je vojna končala v Besarabiji leta 1944, ko ga je težko ranil ostrostrelec. Na poti do doma se je nato še nekajkrat za las izognil smrti.
Neumorno je zapisoval in izjemno veliko napisal o družinskem in naših življenjih. Izpod njegovih rok in iz njegovih bogatih pričevanj je nastal zaklad kulturne dediščine, ki ga je nesebično delil z nami in nam ga poklanjal. Bil je tudi naš muzejski prijatelj – nadvse rad je prihajal v Posavski muzej Brežice vedno pripravljen na pogovor o tisoč in eni stvari iz preteklosti in sodobnosti. Skoraj ni bilo vprašanja, na katerega ne bi poznal odgovora, bodisi o tem, kako se prav orje z živino, skrbi za prašiče in konje, cepi sadno drevje, ravna s trto in z lesom, kako se prideluje poljščine in ljubi žitno polje, kako se kosi, suši in hrani krmo, kako si vzajemno pomaga in ljubi svojega bližnjega, kako se spoštuje očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. Pozorno je upošteval namige o pomembnosti zapisovanja vseh drobnih in na videz nepomembnih reči. Njegov pretanjeni spomin je bil zaklad, ki ga je radodarno delil z nami, sam pa ga je označil za božji dar. Za vedno se je zapisal v srca nas vseh, pogumen, skrben, deloven, vztrajen in ponosen mož, ki ni nikoli zatajil svojih prepričanj in vrednot.
Pripravila: dr. Ivanka Počkar, kustosinja za etnologijo
Fotografije:
1. Sedemčlanska družina Cerjak iz Pesjega leta 1946, ko so bili končno spet skupaj doma, desno Vladimir Janez Cerjak.
2. Otvoritev Posavske muzejske vitrine Pot domov in premiera filma Ata, vračam se!, v Posavskem muzeju Brežice, 20. 8. 2015.
3.–5. Ob otvoritvi Posavske muzejske vitrine Pot domov in projekciji filma Ata, vračam se!, v Posavskem muzeju Brežice, 20. 8. 2015.
6. Vladimir Janez Cerjak obrača travo, v ozadju žitno polje, 3. 8. 2011, foto Branko Brečko.
7. 90-letni kolesar Vladimir Janez Cerjak, 2. 8. 2011, foto Branko Brečko.
NAZAJ
