V dnevih velikonočnega praznovanja, ko se Kristjani spominjamo Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja predstavljamo podobo Križanja iz grajske kapele sv. Križa neznanega slikarja. V marmorni oltar – delo ljubljanske kamnoseške delavnice Luke Misleja (1658–1727)– vkomponirana oljna slika je nastala sočasno z oltarjem v 20-ih letih 18. stoletja. V kapeli oltarno podobo z osrednjo figuro Križanega na Golgoti dopolnjujejo nadrobnosti na poslikavi zrcalnega oboka z orodji Kristusovega pasjona – Arma Christi. Orodja Kristusovega mučeništva si sledijo od trnove krone, trsa, okisane gobe, stebra Kristusovega bičanja, kladiva, klešč, vrča, železne rokavice, sablje, treh kock, bakle, Malhove svetilke, lestve z vrvjo, sulice, biča in trnja do treh žebljev.
Evangelist Janez – eden od piscev evangelija – poroča o Jezusovem trpljenju in smrti, o križevem potu, agoniji in križanju, ki predstavlja posledice izprevrženosti človeške narave zaradi greha.
Krščanska ikonografija s Križanjem, upodobljenim na oltarni podobi, delo neznanega slikarja iz dvajsetih let 18. stoletja, ponazarja Jezusovo trpljenje skupaj z orodji njegovega pasjona – Arma Christi – ki se na freski od upodobitve evangelista Janeza nizajo v rokah s putti: trnova krona, trs, okisana goba, steber Kristusovega bičanja, kladivo, klešče, vrč, železna rokavica, sablja, tri kocke, bakla, Malhova svetilka, lestev z vrvjo, sulica, bič in trnje ter trije žeblji. Vendar se je vse, kar je povzročilo mučeniško smrt, na koncu spremenilo v orodje Kristusove zmage. Hkrati je Kristusovo trpljenje izničilo človekovo smrt in odprlo vrata v poveličano življenje k Bogu. Po križu se odprejo vrata v nebo…
Na poslikanem stropu kapele – zaznamovanim z iluzionizmom F. I. Flurerja, kjer je s prepričljivo naslikano arhitekturo slikar ustvaril videz dviganja zemeljskega v nadzemski prostor z angeli na oblakih k Bogu Očetu – angelske glavice, ki se kažejo iz nebesne sfere, po izročilu ob petju ene najbolj znanih himen: O Crux, spes unica! (O križ, naše edino upanje!) slave praznik križa, Najdenje in Povišanje križa, ki ga praznujemo 14. septembra. Ta praznik je s posvetitvijo baročno poslikane kapele nedvomno proslavil in poveličeval naročnik fresk Ignac Marija grof Attems (1652–1732) skupaj s frančiškani, ki so tu pogosto maševali, najverjetneje tudi ob velikonočnih praznovanjih.
Fotografije:
Križanje, 18. stoletje, neznani slikar, olje na platnu. Hrani Posavski muzej Brežice. Foto: Gregor Molan.
Grajska kapela sv. Križa z oltarjem ljubljanske kamnoseške delavnice Luke Misleja (1658–1727) in oltarno sliko Križanja ter poslikavami Franca Ignaca Flurerja (1688–1742) iz 20-ih let 18. stoletja. Foto: Arhiv Posavskega muzeja Brežice.
