Velika poročna dvorana narave, 1907

Najstarejši znani posnetek ženskega ribolova z rokami v reki Mirni pri Dolenjem Boštanju je iz leta 1907. Aprila, okoli jurjevega, so podusti drstile v največjem drstišču Slovenije – v Mirni. Jate rib so se v divjem zanosu, od narave gnanem ljubezenskem plesu podile med kamenjem in se zaganjale v še plitvejšo vodo. Tedaj so imeli moški pravico, da jih lovijo le z lovilnimi mrežami križáki, ženske pa so smele podusti ob drstu loviti tudi z rokami, po ustnem izročilu tudi ob zvokih godbe na pihala.

Povedka o lovljenju rib v Mirni govori o številnih kadeh, napolnjenih z vodo in ribami, ter o uživanju rib med kopánjem v boštanjskih vinogradih, medtem ko so drugod za moč jedli svinjino. »Boštanjske ribe so takrat pomenile v teh krajih tudi največjo letno družabno prireditev. Ob koncu drsta, ko se je po strugi podila zadnja 'pošiljka' podusti, jurjevk imenovanih, so priredili veselico, na katero so prišli ljudje od daleč naokoli.« Obilju nalovljenih rib je sledilo sušenje rib na vetrovnih in sončnih Ribnikih na Zajčji Gori, ki so ime dobili prav po ribah, povezanih z boštanjskimi ljudmi.
Tako je bilo do druge svetovne vojne in še nekaj let po njej, ko so bile ribe celo na seznamu obvezne oddaje. Kasneje so ribe postale splošno ljudsko premoženje in danes z njimi upravljajo ribiške družine.
 
Viri
Breda Vidmar Mandič: Zgodovinska motivika v slovstveni folklori na jugozahodnem delu Štajerske (magistrsko delo, mentorica: red. prof. ddr. Marija Stanonik), Ljubljana, junij 2014, str. 109.
M. Legan: Ženske z rokami, moški s križaki …, Dolenjski list, 18. 5. 1967, letnik 18, št. 20, str. 5.
 
Pripravila: dr. Ivanka Počkar, etnologinja
 
NAZAJ