TRETJI NAJVEČJI MOST V AVSTRO-OGRSKI - Ob 130. obletnici odprtja radeškega železnega mostu

V nedeljo, 26. avgusta 1894, je bilo v Radečah slovesno, potekalo je odprtje dolgo pričakovanega železnega mostu čez Savo. Vse od leta 1858 so potekale pobude o gradnji mostu, ki bi povezoval Štajersko in Kranjsko. Prizadevanja so dosegla vrhunec septembra 1893, ko so položili temeljni kamen za most in začeli z izgradnjo. Ta je potekala rekordnih 11 mesecev. Radečani so dobili železni most dolg 84 in širok 6 metrov, njegova nosilnost je bila 12 ton. Ob izgradnji je bil tretji največji most v Avstro-Ogrski, dobil je ime po cesarju Francu Jožefu I. (1830 ̶ 1916). Strošek gradnje je ob zaključku znašal  85.000 goldinarjev, ki so ga pokrile Dežela Kranjska, Občina Radeče ter manjši delež deželni zaklad. Dva dni pred odprtjem je most odlično prestal obtežilno preizkušnjo, njegova nosilnost naj bi bila 460kg/m2. 50 parov konj in volov, ki so prevažali kamenje in prod, je skozi cel dan vozilo čez most.
Na dan odprtja je vlak pripeljal številne obiskovalce.  Časopis Slovenec je poročal, da je več kot 100 oseb ostalo v Hrastniku na postaji, ker na vlaku ni bilo več prostora. Sprejem na levem bregu Save je potekal ob 8. uri, odprtje z blagoslovom domačega župnika pa ob 10. uri. Most je odprl deželni predsednik baron Heine z govorom deloma v slovenščini in deloma v nemščini z besedami: »Doslej je reka ločila dve sosedni deželi, sedaj je premostena in z železnimi vezmi je dežela Kranjska zvezana s Štajersko in vso Avstrijo. Kakor naj se ta za stoletja proračunjena trdna zgradba ustavlja valovom reke in viharjem, tako naj ustavljajo one vezi, ki so Kranjsko stoletja vezale z ostalimi avstrijskimi deželami, vsem viharjem in nevarnostim na vekov veke. To je danes želja vseh domoljubov, zbranih pri slavnosti.« (Slovenec, 27. 8. 1894) Po slavnostnem dogodku, polnem vzklikov in bobnenju topov, so bili vsi visoki gostje povabljeni na slavnostni banket v bližnjo graščino viteza Gutmannsthala. Istočasno je potekala tudi ljudska veselica, za veselo vzdušje je poskrbela ptujska godba in Pevsko društvo Slavec iz Ljubljane. Tako so Radeče dobile v uporabo most, ki je danes kot tehnična dediščina namenjen le še pešcem in kolesarjem.

Literatura:
- Slovenec, 27. 8. 1894, letnik 22, št. 195.
- Slovenski narod, 27. 8. 1894, letnik 27, št. 195.
- Radeče, z dediščino preteklosti, utripom sedanjosti in izzivi prihodnosti, urednik Emil Rojc, Občina Radeče, Radeče, 2008.
 Spletna stran:  https://visitradece.si/znamenitosti/arhitekturna_dediscina/58/zelezni_most_na_savi/ 

Pripravila: Mihaela Kovačič, kustosinja


Razglednica Radeč z železnim mostom, odposlana 11. 9. 1903. Inv. št.: Z4: 3439.


Razglednica Radeč z železnim mostom, odposlana 25. 9. 1913. Inv. št: Z3:1577.


Razglednica Radeč, savski most, odposlana okoli 1940. Inv. št: Z3:2046.
 
NAZAJ