Natanko pred 100 leti je bila posneta fotografija telovske procesije s postajo pred Del Cottovo hišo, Brežice 21 (zdaj Cesta prvih borcev 23), prav nasproti župnijske cerkve sv. Lovrenca. Pred hišo so se zbrali domači, redovnice, duhovnik z monštranco, bogoslužni sodelavci z nebom* in drugi, tu se je tedaj bral tudi evangelij.
Procesija sv. Rešnjega telesa je poleg procesije križevega tedna med najstarejšimi častilnimi ali prošnjimi procesijami. V posavskih mestih in na podeželju so bile do 2. svetovne vojne in krajše obdobje po vojni na telovo v navadi procesije s postajami ob začasno postavljenih kapelicah in oltarjih. V Brežicah so med gradom in frančiškanskim samostanom postavili štiri, ena od njih je bila pred Del Cottovo hišo, ki je imela v fasadi trajno vgrajeno kapelico in v njej lepo oblečeno Marijo z detetom. Po drugi svetovni vojni so Marijin kip zaradi vandalizma umaknili v hišo, kjer je stal v srednjem salonu še vsaj do leta 2014. Levo od vhoda v hišo so leta 1918 na pločniku pod kapelico postavili oltar, pred njim so štirje bogoslužni sodelavci držali nebo, pod katerim je bil duhovnik z monštranco. Desno je pred hišnim vhodom stala Del Cottova družina, levo pa so si sledili pomembni brežiški možje s polcilindri v rokah, za njimi redovnice in naposled v svetla oblačila in klobuke opravljene brežiške dame. Med pločnikom in voziščem so bila zasajena tri drevesca.
Ime praznika izhaja iz vzpostavitve zakramenta evharistije, ko je Jezus pri zadnji večerji kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi nima stalnega datuma. V katoliški cerkvi ga praznujejo na četrtek po prazniku sv. Trojice oz. drugi teden po prazniku Sv. Duha** ali binkoštih (lat. pentekoste = 50; petdeseti dan po veliki noči), kar je leta 2018 na četrtek, 31. maja.
*Nebo: streha iz dragocene tkanine: postelja, prestol z nebom / nositi nebo (pri procesiji), Slovar slovenskega knjižnega jezika (ur. Anton Bajec), Ljubljana 1998, str. 640.
** Sveti Duh naj bi se, po Lukovem poročilu (Apostolska dela 2,2–13), z ognjem in viharjem spustil na zbrane apostole. Sveti Duh je zbranim apostolom dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Binko%C5%A1ti, 28. 2. 2018).
Fotografiji:
Telovska procesija pred Del Cottovo hišo, Brežice, 1918; EF 10481; pridobljeno 15. 11. 2010
Marija z detetom, tip baročne Marije, ki so jo oblačili, nazadnje ok. leta 1980, višina v sedečem položaju 105 cm.
Viri:
Habinc, Mateja: Osrednja mestna ulica kot prostor cerkvenih procesij: Gospa, če ni dobro, ni treba nič plačat : Brežice – trgovsko mesto (ur. Jože Škofljanec). (Brežiške študije 3). Brežice : Društvo za oživitev mesta Brežice, 2009; Krško : Neviodunum, s. 210–212.
http://katoliska-cerkev.si/praznik-sv-resnjega-telesa-in-krvi, najdeno 28. 2. 2018, Ivanka Počkar.
Zasebna zbirka Egona Kotteja, Brežice, 2009.
Arhiv družine Lebar, Brežice, 2010.
Terenski zapiski Ivanke Počkar, 2008–2012.
Pripravila: dr. Ivanka Počkar, etnologinja, 28. 2. 2018