22. aprila 2020 obeležujemo 50. Svetovni dan Zemlje. Leta 1970 smo Zemljani prvič praznovali Dan Zemlje z namenom, da bi spodbudili ljudi k akciji in ozaveščali o pomembnosti posameznika k ohranjanju našega planeta. Od takrat ga po svetu obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se povezujejo med seboj v posebno globalno omrežje Dan Zemlje s ciljem opozoriti na ranljivost in enkratnost našega planeta. Združeni narodi so na Dan Zemlje 2016 podpisali tudi Pariški podnebni sporazum. Danes je Dan Zemlje priznan kot največji dogodek na planetu, ki v letu 2020 v ospredje postavlja ogromne izzive in hkrati velike priložnosti pri ukrepanju na področju podnebnih sprememb.
Veliko grožnjo za podnebne spremembe v naravnem okolju predstavljajo požari. Bruto izpusti CO2 v okolje zaradi požarov predstavljajo do 25 % globalnih letnih izpustov zaradi fosilnih goriv. Največ požarov povzročimo ljudje, kar pomeni, da bi jih bilo mogoče preprečiti in se tako izogniti ogromnim količinam emisij in številnim požrtvovalnim intervencijam gasilcev.
V dneh, ko je zaradi pomanjkanja dežja razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja na območju celotne države, vas želimo opomniti na varovanje okolja in spomniti na bogato in dolgo tradicijo gasilstva v Posavju, kjer pod okriljem treh gasilskih zvez deluje 74 prostovoljnih gasilskih društev. V naših vaseh in mestih so najprej organizirali tako imenovane požarne straže, v 60. letih 19. stoletja pa so začeli ustanavljati gasilska društva oz. požarne brambe za preprečevanje in gašenje, ki jih je bilo v tistem času kar nekaj. Že v 19. stoletju je bilo v Posavju ustanovljenih kar devet prostovoljnih gasilskih društev. Prva požarna bramba je bila ustanovljena 17. januarja 1871 v Krškem. Ideja o prostovoljnem gasilstvu se je hitro širila in razvijala in tako je bila leta 1879 ustanovljena že požarna bramba v Sevnici. Prostovoljna gasilska društva so ena najpomembnejših in množičnih organizacij pri nas. Krasijo jih vrednote kot so prostovoljstvo, solidarnost in humanost.
Varujmo naše okolje in Zemlja nam bo hvaležna, zlasti v teh dneh, ko je zaradi povečane nevarnosti širjenja koronavirusa, delo gasilcev še bolj nevarno.
Fotografiji:
Požarna bramba v Sevnici, konec 19. stoletja. Hrani: Posavski muzej Brežice.
Slovesna povorka krških gasilcev skozi domače mesto ob blagoslovitvi motorne brizgalne, 1931. Hrani Posavski muzej Brežice.
