Svetovni dan Romov, 8. april
Pred skoraj petimi desetletji, leta 1971, je bil 8. aprila v Londonu prvi Svetovni kongres Romov. Romski aktivisti iz različnih držav so na kongresu uradno sprejeli ime Rom(i) za vse pripadnike tega naroda. Ime v prevodu pomeni ljudje (Rom ali rom tudi človek, mož; Romni ali romni tudi ženska, žena). S tem imenom so potrdili oziroma oblikovala svojo istovetnost, sprejeli svojo zastavo in himno, država Indija pa jih je uradno priznala za svoje nekdanje prebivalce. V Evropi so v pisnih virih prvič omenjeni v 10. stoletju, na ozemlju Slovenije v 14. stoletju. V 18. stoletju beležimo prve stalne naselitve romskih skupin pri nas, čeprav so se posamezne družine naselile v Prekmurju že v 15. stoletju, ko so se pomikale pred Turki. Najintenzivnejše naseljevanje je potekalo v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. V Posavju pa so takrat manjše romske skupine stalno prebivale le v okraju Krško, kjer so bile znane družine Hočevar, Jurkovič in Kovačič (okoli 40—50 Romov). Danes je v Posavju pet romskih naselij, v katerih živi od 400 do 450 prebivalcev (v Slovenji živi okoli 12000 Romov). Največje naselje je Kerinov grm v občini Krško, kjer so leta 2013 svetovni dan Romov obeležili z odprtjem prvega romskega muzeja v Posavju, imenovanega Stara hiša. Prostor ima v prvi zidani hiši v naselju. V njej razstavljene fotografije in predmeti govorijo zgodbe o njihovem življenju pred množično pozidavo naselja, v lopi ob hiši pa s predmeti kovaške obrti družine Hudorovac predstavljajo eno pogostejših dejavnosti med Romi na območju Posavja in širše.
Romi do pred kratkim še niso imeli svoje mesto v Posavskem muzeju Brežice. Maja 2017 smo na Mednarodni muzejski dan izvedli javno vodstvo Romi / Cigani – zamolčana dediščina Posavja? Do takrat se tej tematiki v muzeju podrobneje nismo posvečali, smo pa z vodstvom nakazali izhodišča za raziskavo dediščine Romov v Posavju. Junija 2019 smo na sedemdeseti rojstni dan Posavskega muzeja Brežice odprli večzvrstno razstavo Štirje elementi: 3 – ZEMLJA. Na njej je med 35 Posavkami in 35 Posavci iz različnih obdobij, različnih poklicev in stanov predstavljena tudi Rominja oziroma njena simbolna podoba s konca 19. in začetka 20. stoletja, ubesedena skozi poklic vedeževalke. Njena zgodba je objavljena v publikaciji Štirje elementi: 3 – ZEMLJA, katalogu istoimenske razstave. Ob besedilu je razstavljeno likovno delo Ciganka iz leta 1920 slovenske umetnice Henrike Šantel, ki nam ga je za razstavo prijazno posodil Slovenski etnografski muzej.
Fotografija: Ciganka, 1920, Henrika Šantel, olje na platnu, 120 × 60 cm, hrani Slovenski etnografski muzej; pogled v razstavo Štirje elementi: 3 – ZEMLJA. Foto: Posavski muzej Brežice.
Pripravila: Stanka Glogovič, etnologinja
NAZAJ
