Ob današnjem prazniku gasilcev, izpostavljamo kip Sv. Florijana iz 17. stoletja, razstavljenega na občasni razstavi Štirje elementi: 2 – Ogenj, ki je vključen med umetnostno gradivo v grajski kapeli. Upodobljen kot rimski vojak s čelado, z vodo gasi gorečo cerkev.
Uničujoče moči ognja so se bali od nekdaj, zato se je krščanski svet že od 15. stoletja dalje ob nevarnostih požarov zatekel k sv. Florijanu, patronu proti požarom in poplavam. Priporočali so se mu ob suši in povodnjih, opeklinah, najprej je bil zavetnik pivovarjev, sodarjev, dimnikarjev, lončarjev in kovačev, kasneje gasilcev. Še pred drugo vojno so vse, ki so organizirano skrbeli za obrambo pred požari, imenovali »vitezi svetega Florjana«.
Iz življenja mučenca ni veliko podatkov, menda se je rodil nedaleč od današnjega Dunaja (Avstrija). Živel je kot rimski uradnik v tedanji provinci Norikum, kjer se je uprl ukazu cesarja Dioklecijana, darovanju rimskim državnim bogovom. Florijan je stopil v bran ostalim vojakom, ki so vztrajali v krščanski veri in so bili obsojeni na smrt. Tudi sam se ni odrekel krščanski veri, zato je bil obsojen na bičanje in mučenje z železom, vendar je nečloveško torturo prestal. Ker se ni hotel spreobrniti, so mu namenili novo kaznovanje. Po legendi naj bi Florijan klečal na bregu reke, ko so ga s kamnom okrog vratu nameravali vreči v reko Enns in goreče molil; rabelj, ki ga je pahnil v naraslo reko, je nenadoma oslepel. Mrtvo Florijanovo truplo so pokopali v bližini, kjer ga je naplavila reka. Nad njegovim grobom so postavili kapelo, kjer je še danes znamenit avguštinski samostan, poimenovan po sv. Florijanu.
Foto: Sv. Florijan, 17. stoletje, neznani kipar, les, poslikan. Hrani Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/43. Foto: Gregor Molan
