Slikarski začetki Franja Stiplovška

Franjo Stiplovšek je bil rojen na današnji dan, 12. maja 1898 v Malinski na otoku Krku. Predstavljamo tri dela iz zbirke Posavskega muzeja Brežice, nastala leta 1921, ko je Stiplovšek živel in ustvarjal v Mariboru.
Po prvi svetovni vojni se je Maribor kulturno prebudil. V letih 1920 in 1921 je Stiplovšek aktivno sodeloval pri soustvarjanju kulturnega življenja v Mariboru. Že leta 1919 je obiskoval pouk risanja pri slikarju Viktorju Cotiču in leto kasneje sodeloval pri organizaciji I. umetnostne razstave v Mariboru ter pri ustanavljanju Umetniškega kluba Grohar. Prav Cotič je dal pobudo za organizacijo prve razstave likovnih del v Mariboru in k predstavitvi del povabil umetnike iz celotne Štajerske. Povabilu za sodelovanje na razstavi, pri kateri je bil predsednik odbora general Rudolf Maister, tajnik pa Franjo Stiplovšek, se je odzvalo 28 umetnikov, ki so razstavljali 184 del. Na I. umetnostni razstavi v Mariboru, ki je bila na ogled od 8. decembra 1920 do 2. januarja 1921, je Franjo Stiplovšek razstavil 7 del; šest olj in eno perorisbo. Kljub temu, da ni dostopnih podatkov katera dela je Franjo Stiplovšek razstavljal, so ga kritiki opazili. V časopisu Tabor so 10. decembra1920 v rubriki Kultura in umetnost objavili članek z naslovom Otvoritev I. umetniške razstave. Neznani pisec našteva organizatorje in razstavljavce ter zapiše: »Med mladimi, ki komaj nastopajo umetniško pot, sta najjača talenta brezdvomno Franjo Stiplovšek ter Nande Vidmar.« (str. 3) Medtem  ko je dr. L. Lenard v časopisu Straža 22. decembra 1920 na strani 3 v prispevku Iz Maribora: Umetniška razstava zapisal, da je na razstavi iskal impresije. Odgovor je našel v pokrajinah Viktorja Cotiča in Franja Stiplovška.
Stiplovškova zgodnja dela tako iz goriškega obdobja, ko je od 1912 do 1914 obiskoval šolo slikarja Antona Gvajca, iz 1917 in 1918 ter znanje prejemal od kiparja Ivana Rendića v Trstu, kot iz zgodnjih mariborskih let, se niso ohranila. Najzgodnejša ohranjena dela predstavljajo skice in olja na kartonu datirana v 1921. V prizoru iz Šentruperta je še zaznati poskuse interpretacije Segantinijevega divizionizma, nad katerim je bil očaran v Trstu. Na fasadi cerkve je drobljenje potez in postavljanje barvnih lis drugo ob drugo še posebej opazno. Verjetno je s podobnimi deli nagovarjal in prepričal kritike na I. umetnostni razstavi v Mariboru. Medtem kot se v risbah linija sprosti in razgiba ter nakaže pot v ekspresionistični izraz, ki zaznamuje Stiplovškova dela v naslednjih letih.

Pripravila: Andrejka Vabič Nose


Franjo Stiplovšek, Šentrupert, 1921, olje na lepenki, v: 52,3 cm, š: 65,5 cm, inv. št. KZ1-660, donacija Ive Stiplovšek, hrani Posavski muzej Brežice.


Franjo Stiplovšek, Risba, 1921, svinčnik na papirju, v: 10,8 cm, š: 15,2 cm, inv. št. KZ1-398, hrani Posavski muzej Brežice.


Franjo Stiplovšek, Kapelica, 21. 3. 1921, svinčnik na papirju, v: 17,7 cm, š: 14,2 cm, inv. št. KZ1-400, fotografija Ivan Leskošek, hrani Posavski muzej Brežice.


Naslovnica kataloga I. umetnostne razstave v Mariboru 1920, hrani Posavski muzej Brežice. 


Franjo Stiplovšek (desno) v studiu kiparja Ivana Rendića v Trstu leta 1917. Fotografijo hrani Posavski muzej Brežice.

Literatura:
Meta Gabršek-Prosenc in Marjan Gregorič, Franjo Stiplovšek, Retrospektiva, 1898–1963, Posavski muzej Brežice, Brežice, 1979.
I. umetnostna razstava v Mariboru 1920, Odbor I. umetnostne razstave, Maribor, 1920.
 
Dokumentacija Posavskega muzeja Brežice:
Viktor Cotič, Podpisani izjavljam s tem, da je …, Maribor 29. 9. 1919, (priloga prošnji za dopust Franja Stiplovška, 3. 10. 1919), hrani Posavski muzej Brežice.
 
Spletni viri:
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZFDZWUPH/bde78cd8-24ce-4e88-b0d9-ee562724556a/PDF  
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JG079WZ4/ea254363-2297-498c-b72d-c4d89145b589/PDF
 
NAZAJ