Slava vojvodine Kranjske in kmečki upori

Ob 330. obletnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja (1641 ̶ 1693)

Letos mineva 330 let od smrti Janeza Vajkarda Valvasorja (1641 ̶ 1693). Svojo življenjsko pot je sklenil v Krškem, kamor se je z družino preselil nedolgo predtem. Selitvi v takratno majhno mesto Krško je botrovala izdaja njegovega monumentalnega in najbolj znanega dela Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre des Herzogtums Krain). Njen nastanek in predvsem izid sta zahtevala veliko polihistorjevega premoženja in tudi življenjskih moči, konec leta 1692 je zato prodal grad Bogenšperk in hišo v Ljubljani ter nedolgo zatem kupil meščansko hišo v Krškem.

Slava vojvodine Kranjske je izšla leta 1689 v Nürnbergu v nemškem jeziku, obsega 3.532 strani, 15 knjig ali poglavij in vsebuje 24 prilog in 528 bakrorezov. Je plod večletnega dela in zbiranja gradiva ter prizadevanj več avtorjev, še danes velja za eno najpomembnejših znanstvenih del o Kranjski, današnjem osrednjem delu Slovenije. Raziskovanja Kranjske se je s sodelavci lotil z vidika številnih ved in tako zanamcem zapustil dragocen vir o življenju v 17. stoletju na današnjem Slovenskem.

Med drugim se Slava vojvodine Kranjske dotakne tudi kmečkih uporov, jih opiše in nam ponudi prve grafične upodobitve prizorov iz uporov, ki so znanilke številnih umetniških in drugih upodobitev skozi stoletja vse do danes. Valvasor kot pripadnik plemstva in vojak v času, ko so kmečki upori še vedno del vsakdanjika v fevdalni družbi, pripoveduje zgodbo uporov skozi oči vladajočih in ne skozi prizmo kmetov upornikov. V letu 2024 prenavljamo stalno razstavo Kmečki upori, na kateri bodo na ogled tudi kopije grafik posavskih gradov ter drugih prizorov iz Slave vojvodine Kranjske.

Posavski muzej Brežice hrani prvi izvod Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689 (inv. št.: Z3:393) in ponatis iz leta 1877 (inv. št.: Z3:641) ter sodobno bibliofilsko izdajo celovitega prevoda Slave vojvodine Kranjske (2009 ̶ 2016) in Velike grbovne knjige. Slednjo je muzeju leta 2020 podaril donator prof. Robert Šupe.

Literatura:
1. Boris Golec, Neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja, v: Zgodovinski časopis – letnik 61, 2007, 3–4 (136).
2. Branko Reisp, Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Ljubljana, 1983.

Preberite več:
1. Černelič Krošelj, Alenka (ur.): Štirje elementi: 3 – Zemlja, Posavski muzej Brežice, Brežice, 2019.
2. Černelič Krošelj, Alenka, Janez Vajkard Valvasor in Valvasorjevi v Krškem, Mestni muzej Krško, enota Kulturnega doma Krško, 2014.

Pripravila: Mihaela Kovačič, kustosinja



Gradivo:
1. Slava vojvodine Kranjske, Janez Vajkard Valvasor, III. knjiga, 1689. Pot tega prvega izvoda je zanimiva, prvotni lastniki knjige so bili verjetno kapucini iz Gorice, nato kapucinski samostan iz Krškega, ki je 15. 11. 1945 iz hvaležnosti podaril knjigo Otu Aumannu (1897-datum smrti neznan), začetniku posavskega muzealstva. Leta 1946 je iz Federalnega zbirnega centra prišla v Muzej Krško in od tu leta 1949 v Posavski muzej Brežice. Inv. št.: Z3:393. Foto: Ana Sterle
2. Naslovna stran Slave vojvodine Kranjske, Janez Vajkard Valvasor, I. knjiga, 1689, inv. št.: Z3:393. Foto: Ana Sterle
3. Slava vojvodine Kranjske, Janez Vajkard Valvasor, 1877-1879, inv. št.: Z3:641. Foto: Ana Sterle
4. Portret J. V. Valvasorja, Slava vojvodine Kranjske, Janez Vajkard Valvasor, 1877-1879, inv. št.: Z3:641. Foto: Ana Sterle
 
NAZAJ