Izobešanje zastav je izraz oblasti, moči in ponosa. V drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja je bilo razvijanje takšnih ali drugačnih zastav (pruskih frankfurtaric, avstrijskih banderic ipd.) pod budnim očesom narodnostno zavednih Slovencev. Brežice, ki se jih je v preteklosti držal sloves nemštva, so si že v začetku 20. stoletja začele tlakovati narodnostno pot v prihodnost z javnim manifestiranjem slovenstva in slovanstva.
Časnik Domovina je leta 1906 objavil vest, da so na binkošti v Brežice prihajale »množice jugoslovanskega ljudstva«, ki so ga meščani pričakali s kazanjem slovenskega lica: pozdravljale so jih slovenske tròbojnice. Dalje beremo, da jih je mestna občina sicer prepovedala, vendar so pritožbi Slovencev morali ugoditi. Tako so z brežiških slovenskih hiš ob binkoštih, 3. junija leta 1906, prvikrat vihrale slovenske zastave.
