Posavska nesnovna dediščina: Obrški prútarji

Sestavina posavske žive, po novem nesnovne kulturne dediščine so tudi pustovanja in pustni liki. V Registru žive kulturne dediščine, objavljene na spletni strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, je skoraj četrtina registriranih enot povezanih s pustnimi šegami. Med njimi je tudi kostanjeviška Šelmarija. Med uradno neregistriranimi, vendar muzejsko evidentiranimi enotami sta pustovanji, značilni za vaško okolje na skrajnem štajerskem delu občine Brežice.

Fašjenk v Dobovi in Obrški prútarji na Velikem Obrežu sta pustovanji, ki potrjujeta, da imajo nekateri slovenski kraji pav poseben pustni lik, ki mu drugje ni enakega. Živa in vsako leto oživljena pustna šega je pomemben del lokalne identitete, ki vpliva na prepoznavnost kraja in je močen del turistične ponudbe. Med lokalnimi pustnimi skupinami so prútarji z Velikega Obreža pri Dobovi, ki so le zanje značilno maskiranje opustili po drugi svetovni vojni. Oživili so ga leta 2010 in od tedaj redno sodelujejo na Fašjenku v Dobovi, na pustovanju v Kostanjevici na Krki, na srečanju pustnih likov iz vseh celin na Ptuju in drugod.
Za pustno kulturno dediščino skrbijo v društvu Obrški Prútarji. Beseda prútar izhaja iz obrške narečne besede prút, ki pomeni palico ali lesen kol. Pustni lik Prútar je opravljen oblačila iz platna, hlače bregeše, široko srajco rúbačo, na glavi pa ima visoko pokrivalo turn, ki je okrašen z barvnimi trakovi iz papirja. V rokah drži leskovo palico – prút, na kateri so prav tako trakovi. Obraz ji prekriva larfa – maska, izdelana iz kartona.  
 
Pripravila: Dr. Ivanka Počkar

Fotografija: arhiv društva Obrški Prutarji, Simona Povh
 
NAZAJ