Ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika (1840 ̶ 1923)

Maks Pleteršnik se je rodil 3. decembra 1840 Francu Pleteršniku, učitelju v privatni šoli na gradu Pišece, ki jo je z lastnimi sredstvi ustanovil napredni baron Anton Albert Moscon (1782 ̶ 1822). Maks Pleteršnik je obiskoval štiri razrede ljudske šole v Pišecah, pozneje pa gimnazijo v Celju, bil je vedno med najboljšimi učenci. Na dunajski univerzi je dokončal študij klasične filologije in slovanskega jezikoslovja pri profesorju Franu Miklošiču (1813–1891). Po študiju je služboval kot profesor na različnih gimnazijah. Od leta 1871 vse do svoje upokojitve leta 1900 je poučeval na I. državni gimnaziji v Ljubljani. V Posavskem muzeju Brežice hranimo njegovo redovalnico, v katero je zapisoval sezname dijakov, njihove ocene, urnik, nekaj je tudi zapiskov v nemški gotici. Po upokojitvi je živel med Ljubljano in Pišecami. Smrt ga je pričakala 13. septembra 1923 v Pišecah, kjer je tudi pokopan.

Pleteršnikovo življenjsko delo je izdaja Velikega slovensko – nemškega slovarja, ki ga je urejal med letoma 1883 in 1895. V pripravo slovarja je bil vključen že zelo zgodaj, leta 1883 pa je postal urednik že pridobljenega gradiva. Slovar je izšel je v 23-ih snopičih, končno podobo pa je dobil v dveh knjigah, ki sta izšli v letih 1894 in 1895. Maks Pleteršnik je sodeloval tudi z botanikom Alfonzom Pavlinom (1853–1942) v letih 1887–1893, ki je za slovar uredil vse gradivo, ki se nanaša na prirodoslovje. 14. septembra beležimo 170. obletnico rojstva Alfonza Pavlina. Maks Pleteršnik je bil prejemnik visokih odlikovanj za svoje znanstveno delo, leta 1899 je postal dopisni član Jugoslovanske akademije v Zagrebu. Leta 1900 je bil odlikovan z viteškim križcem Franca Jožefa, leta 1922 pa z redom sv. Save 3. stopnje.
Maks Pleteršnik je bil zelo dejaven tudi v različnih društvih, v Posavskem muzeju Brežice med drugim  hranimo listino, ki je bila leta 1871 podeljena Maksu Pleteršniku kot ustanovnemu članu Slovenske Matice v Ljubljani leta 1864. Nekaj časa je bil podpredsednik Slovenske Matice, največje delo pri matici je opravil z zbiranjem slovenskih krajevnih imen. Zbral je ogromno gradiva, delo pa ni bilo nikoli dokončano in objavljeno.

Pripravila: Mihaela Kovačič, kustosinja



Gradivo:
1. Portret Maksa Pleteršnika iz leta 1880, foto: Ernst Pogorelz, Ljubljana. Portret je iz časa, preden je Maks Pleteršnik začel z uredniškim delom na slovarju. Inv. št.: Z4:.4892.
2. Profesorska redovalnica Maksa Pleteršnika, v kateri se nahajajo seznami dijakov, njihove ocene, urnik, nekaj je tudi zapiskov v nemški gotici. Inv. št.: Z4: 4911.
3. Iz profesorske redovalnice Maksa Pleteršnika. Inv. št.: Z4: 4911.
4. Vizitka Maksa Pleteršnika. Inv. št.: Z4: 4927.
5. Listina podeljena Maksu Pleteršniku kot ustanovnemu članu Slovenske Matice v Ljubljani leta 1871. Inv. št.: Z4:4865.
6. Razglednica Pišec s podobo Pleteršnikove domačije iz leta 1908, iz časa, ko je bil Maks Pleteršnik že v pokoju in je pogosto bival v Pišecah. Inv. št.: Z4:4459.

 
Viri:
1. Šelestenje spomina, 200 let šolstva v Pišecah, Pišece, 2014.
2. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi435041/
3. Dokumentacija Posavskega muzeja Brežice.
NAZAJ