Ob 370. obletnici rojstva Grofa Ignaca Marije I. Attemsa
Najpomembnejši predstavnik in hkrati utemeljitelj štajerske veje družine Attems je bil Ignac Marija I. Attems, ki se je rodil 15. avgusta 1652 v Ljubljani, torej na dan Marijinega vnebovzetja. Od tu izvira njegovo srednje ime. Kot najmlajši otrok tretjega zakona med grofom Janezom Friderikom Attemsom in Frančiško Strozzi ni podedoval veliko družinskega premoženja. Svoje zavidanja vredno premoženje, ki je ob smrti znašalo okoli 800.000 goldinarjev, je pridobil s svojo podjetnostjo in iznajdljivostjo. Od svojih poznih dvajsetih let najprej je bil nosilec številnih pomembnih državnih služb, med donosnejšimi je bila služba proviantnega mojstra vojne krajine, ki jo je opravljal v letih od 1688 do 1703.
Vse od osemdesetih let 17. stoletja pa do konca življenja je z nakupi posestev na Štajerskem ustvaril trdne materialne pogoje za naslednje rodove svoje družine. Gospostvo Brežice je kupil leta 1694, brežiški grad je preuredil, predvsem pa je njegova zapuščina naročilo fresk, ki jih lahko še danes občudujemo v Viteški dvorani, kapeli in stopnišču. Ob koncu življenja je njegovo premoženje obsegalo naslednja gospostva: Podčetrtek, Štatenberg, Brežice, Gösting z uradom Aigen, Brestanica, ki ga je združil s posestvom Turn, Podčetrtek ter del gospostev Hartneštajn in Pilštajn. Leta 1702 je pričel z gradnjo palače v Gradcu in jo v dveh letih dokončal. Druga žena Ignaca Marije I. Kristina Krescencija, grofica Herberstein pa je v zakon prinesla še Vurberk. Prva žena Marija Regina grofica Wurmbrand mu je rodila 13 otrok, od katerih jih je le pet doživelo odraslo dobo.
Za svoje nepremične je vzorno skrbel, jih obnavljal in jih spreminjal v bogato opremljena baročna bivališča. V ta namen je najemal priznane arhitekte in slikarje in zaznamoval Štajersko s pečatom baročne umetnosti. Zaradi svojega premoženja in mecenstva umetnosti je postal ena najpomembnejših osebnosti na Štajerskem na prelomu 17. in 18. stoletja. Pred smrtjo je iz svoje celotne posesti ustanovil še dva različno velika fidejkomisa, prvega za najstarejšega sina Franca Dizmo, drugega, manjšega za sina Tadeja. Smrt ga je dočakala v njegovi graški palači 11. decembra 1732 v 81. letu starosti. Decembra letos bomo hkrati z okroglo obletnico rojstva obeleževali še 290. obletnico njegove smrti.
Fotografija:
Izsek iz fotografije fresk v Viteški dvorani: grb družine Attems. Foto: Rožman.
Pripravila:
Mihaela Kovačič, zgodovinarka
Viri in literatura:
-Dejan Zadravec, Postavitev in postavljalec materialnih in rodbinskih temeljev plemiške družine Attems na Štajerskem, str. 99-114, v: Zbornik občine Slovenska Bistrica III, 2009.
-Miha Preinfalk, Grofica Marija Attems Auersperg in njena družina, v: Presek ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti - primer Marije Auersperg Attems. Zbornik recenziranih prispevkov, Arboretum Volčji Potok, 2020, str. 11
NAZAJ
