»Na zdar iz Brežic« ob 120. obletnici odprtja prenovljenega Narodnega doma v Brežicah

Druga polovica 19. stoletja je bila obarvana z narodnostnimi boji med Slovenci in Nemci. Leta 1891 je začela v Brežicah delovati čitalnica v stavbi Hotela Klembas, leta 1895 pa je bil v odprt Narodni dom v prostorih tedaj že nekdanjega Hotela Klembas, katerega lastnica je istega leta postala Posojilnica Brežice.
 
Posojilnica je leta 1903 začela s prenovo enonadstropnega hotela Klembas in nadzidala za eno nadstropje. Prenovljeni stavbi je nadela secesijsko fasado in preuredila prostore v njej. Slovesnost ob odprtju prenovljenega Narodnega doma je potekala 14. avgusta 1904 in je bila hkrati praznovanje prihajajoče ustanovitve društva Sokol (ustanovljeno 27. 8. 1904), prvega slovenskega društva v Brežicah.
 
Narodni dom je bil tretji tovrstni dom na slovenskem Štajerskem, postal je kulturno in gospodarsko središče zavednih Slovencev. Tako je časopis Slovenski narod 16. avgusta 1904 po odprtju Narodnega doma v Brežicah med drugim opisal njegov pomen: »Sredi mesta se že dviga »Narodni dom«, mogočna trdnjava slovenske misli, zavesti in marljivosti, in dan njegove otvoritve je bil pravi praznik vseslovenski.«
 
Praznovanje je bilo »velika manifestacija slovenskega okoliškega ljudstva proti nadutemu mestnemu nemčurstvu« (Domovina, 19. 8. 1904). Slovesnosti so se udeležila pevska in sokolska društva iz Slovenije in sosednje Hrvaške, vojaška godba iz Zagreba in številno občinstvo. Po poročanju časopisa Domovina iz dne 19. 8. 1904 se je prireditve udeležilo okoli 4000 obiskovalcev. Gre za res neverjetno množico, glede na to, da so Brežice konec 19. stoletja štele malo več kot 1100 prebivalcev. Pripravili so telovadne vaje na orodju, večerni koncert in ples in zabavo do jutranjih ur. Pisec obširnega članka na prvi strani Domovine iz  19. 8. 1904 sklene svoje misli: »Slavnost otvoritve „Narodnega doma" je torej uspela nad vse pričakovanje sijajno. Prepričani smo, da bo ostala Brežičanom, slovenskim in nemčurskim, v trajnem spominu. Bodrila bo slovensko ljudstvo k nadaljnjemu žilavemu boju za svoje pravice, a nemčurjem bo vedno in vedno kazala, da so se grozno motili, ko so mislili, da so že neomejeni gospodarji na slovenskih brežiških tleh.« Zastava je tega dne plapolala le na Narodnem domu, drugje jih je bilo prepovedano izobesiti.
 
In res je po odprtju narodnega doma slovensko kulturno, društveno in gospodarsko življenje dobilo nov zagon, prirejali so politične shode, proteste, pa tudi veselice, plese, praznovanja novega leta, maškarade, gledališke predstave, sokolske zlete … Poleg čitalnice, knjižnice, sokolskega društva in političnega društva Sava, ki so imeli sedež v Narodnem domu, so tu delovali tudi slovenstvu naklonjeni najemniki gostinskega lokala ter obrtniki.

Literatura:
Dejak, Vlasta, Pod devetimi zastavami – Posavje 1900–1990, Posavski muzej Brežice, Brežice, 2014.
Počkar, Ivanka, Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov, Društvo za oživitev mesta Brežice, Valvasorjev raziskovalni center, ZRC SAZU, Založba ZRC, 2005.
Brenčič, Polona; Mavsar, Silvester, Brežice: Stoletje na razglednicah, Neviodunium, Krško, 2010.
Slovenski narod, 16. 8. 1904, letnik 37,  št. 185, str. 2.
Domovina, 19. 8. 1904, letnik 16, št. 34, str. 1. 
 
Pripravila: Mihaela Kovačič, kustosinja
NAZAJ