Rodila se je kot prva od štirih otrok v trgovski družini Jurečič, in sicer mami Frančiški, rojeni Baznik (1901–1974), in očetu Martinu (1897–1944) v Črešnjicah pri Cerkljah ob Krki. S čebelarstvom se je srečala v družinskem okolju, na Oštrcu, kjer je oče Martin ob domači hiši, v kateri so imeli trgovino z mešanim blagom, postavil čebelnjak. Po smrti očeta je nadaljevala s čebelarjenjem. Po vojni, leta 1948, se je poročila z naprednim čebelarjem Antonom Račičem (1915–1953) iz Dolenje Pirošice. V Veliki vasi sta zgradila hišo in čebelnjak iz opeke, ki sta jo sama izdelovala (imela sta opekarno), in skupaj čebelarila do tragične smrti moža in njunih dveh otrok leta 1953. Z veliko ljubeznijo do čebel in narave je skupno dediščino nadaljevala sama. V več kot šestih desetletjih čebelarske poti se je vseskozi izobraževala, spremljala najnovejšo čebelarsko literaturo in Slovenskega čebelarja, bila mentorica številnim mladim, prejela je več visokih priznanj in odlikovanj, med njimi odlikovanje reda Antona Janše l. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva, najvišje odlikovanje Čebelarske zveze Slovenije. Umrla je lani (2019), stara devetnajst dni manj kot 99 let, in je bila še vedno članica (od leta 1954) Čebelarskega društva Leskovec pri Krškem z desetimi panji čebel ter najstarejša čebelarka v Sloveniji. Njen čebelnjak je še vedno živ, njeno čebelarsko dediščino, sicer v manjšem obsegu, nadaljuje družina Frankovič Ivačič.
V Posavskem muzeju Brežice stoletnico rojstva posavske čebelarke Slave Račič, 19. marca 2020, obeležujemo s Posavsko muzejsko vitrino, ki pa je na podlagi priporočil in trenutnega stanja v državi, tako kot vsi dogodki v muzeju, prestavljena. Njenih 100 let »slavimo« s tem kratkim vpogledom v njeno izjemno pot posavske čebelarke.
