444 let hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1573

Hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573 je bil najbolj zrelo in načrtno pripravljeno gibanje podložnikov. Že leta 1572 so se začele temeljite priprave za oborožen upor proti plemstvu. Vrhovno vodstvo upora so sestavljali trije kmetje iz Stubice, na čelu z Matijem Gubcem. Vojaško poveljstvo kmečke vojske je prevzel Ilija Gregorič, ki je združil uporne kmete na Hrvaškem in Slovenskem, ki so že konec januarja in prve dni februarja zavzeli številne gradove in mesta. 3. februarja 1573 so uporniki napadli Brežice in zavzeli mesto ter šli mimo gradu, ker so z gradu streljali nanje s topom. 5. februarja je pri Krškem prišlo do prvega pomembnejšega spopada med uporniki in plemstvom. Plemstvu je uspelo zbrati močno vojsko, na svojo stran pa so pridobili tudi Uskoke, ki so obkolili in porazili uporniško vojsko. Okrog 300 kmetov je bilo pobitih ali pa je utonilo v Savi, več kmetov pa je bilo ujetih. Po boju so Uskoki mesto oplenili, požigali hiše in pobijali celo žene in otroke. Upor na slovenskih tleh se je končal 8. februarja, ko je plemiška vojska pod gradom Kunšperk obkolila in porazila Gregoričevo vojsko. 9. februarja je na polju pri Stubiških Toplicah na Hrvaškem, v odločilni bitki, doživela poraz tudi Gubčeva vojska. Plemstvo se je nad svojimi podložniki kruto maščevalo. Matijo Gubca so odpeljali v Zagreb, kjer so ga 15. februarja 1573 javno mučili in usmrtili. Leto dni kasneje je bil v Zagrebu usmrčen tudi Ilija Gregorič.

Pripravila: Vlasta Dejak

Fotografija:
Valvasorjeva slika boja pri Krškem, Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre des Herzogthums Krain von Johann Weichard Freiherrn von Valvasor, Rudolfswerthh 1877—79), PMB, inv. št. Z3:641

 
NAZAJ