Posavska stoletja

27. april, dan upora proti okupatorju: narodnoosvobodilni boj v krajih pod Gorjanci

Pomlad, ki je leta 1941 prihajala v deželo prebivalcem Posavja in Obsotelja ni prinašala nič dobrega. Ko se je vojna začela tudi na jugoslovanskih tleh sta si posavsko ozemlje razdelila nemški in italijanski okupator, del obmejnih vasi pa je pripadlo k Neodvisni državi Hrvaški. Sledilo je ponemčevanje, izgon prebivalstva ter uničevanje vsega, kar je krepilo slovensko narodno zavest. Okupatorjevo nasilje je rodilo odpor prebivalstva, ki ga je vodila Osvobodilna fronta. Nastajati so začele prve posavske partizanske enote, ki so se uprle nacističnemu nasilju.
Območje Kostanjevice in Sv. Križa  (danes Pobočje) je v času druge svetovne vojne zasedel italijanski okupator. Ko so Nemci začeli z izseljevanjem prebivalstva iz savsko-obsoteljskega pasu, so naselja ob reki Krki, kjer je potekala meja med Nemčijo in Italijo začeli preplavljati begunci iz bližnjih vasi na nemški strani meje. S tem so si želeli rešiti življenje in vsaj nekaj osebne lastnine.
Prve skupine prostovoljcev so iz Kostanjevice v gorjanske gozdove, v partizane, odhajale prve dni januarja 1942. Sredi maja istega leta je bil na Pragu pri Kobilah ustanovljen Gorjanski bataljon. Deloval je na območju od desnega brega Krke do vrhov Gorjancev ter od Podbočja do Uršnih sel. Na območju Podbočja in Kostanjevice je sredi maja s koncentracijo italijanske vojske v Kostanjevici nastalo obsežno osvobojeno ozemlje pod partizanskim nadzorom, z lastno civilno upravo z narodnoosvobodilnimi odbori. Z narodnoosvobodilnim gibanjem je sodelovala tudi Kostanjevičanka, lekarnarica Emilija Fon, ki je s sanitetnim materialom oskrbovala partizansko zdravstvo. Iz Novega mesta je v Kostanjevico na skrivaj prenašala pošto in zdravila. Italijani so jo novembra 1942 aretirali in jo za štiri mesece zaprli v novomeški zapor. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je Kostanjevico zasedel nemški okupator.

Literatura:
Dejak, Vlasta: Pod devetimi zastavami: Posavje 1900 – 1990, Vodnik po stalni razstavi novejše zgodovine, Brežice, 2014.
Dejak, Vlasta: Emilija Fon, magistrica farmacije, lekarnarica, v Štirje elementi: 3  ̶  ZEMLJA, Brežice, 2019.
Likar, Jožef: Kostanjevica na Krki. Ob sedemstoletnici mestnega obstoja, Kostanjevica, 1953.


Nemško-italijanska meja v Velikem Mraševem leta 1941, inv. št.: Z4:3749

Dovolilnica, s katero je lahko Emilija Fon odšla v Novo mesto po zdravila za svojo lekarno, inv. št.: Z1:1152.


Utrjevanje nemško-italijanske meje v Krakovskem gozdu, inv. št.: Z4:3835


Pripravila: Maja Marinčič, zgodovinarka
 
mejadovolilnica (2)Krakovski gozd nem.-it. meja (Large) (1)
Virtualni sprehod po Viteški dvorani
Pošlji e-razglednico
Iz muzejske trgovine
Podloga za miško - Viteška dvorana
5,00 EUR
Ugodnosti za čane AMZS
© 2020, posavski-muzej.si | O piškotkih