12. maj, svetovni dan medicinskih sester
12. maj že vse od leta 1965 velja za mednarodni dan medicinskih sester. Na današnji dan se je pred dvesto leti rodila prva medicinska sestra na svetu in začetnica sodobne zdravstvene nege, Florence Nightingale. V času krimske vojne je delala v vojaški bolnišnici v Istanbulu kot prostovoljka. Vojaki so jo imenovali kar Dama z lučjo, saj je v skrbi za ranjence s svojo majhno oljenko ponoči tiho hodila med njimi in preverjala njihovo zdravstveno stanje.
Po prvi svetovni vojni je bila umrljivost dojenčkov velika, razširjena je bila tuberkuloza, med ljudmi so se širile nalezljive bolezni davica, tifus, škrlatinka in griža. Velik del prebivalstva je bil neveden glede pomena higiene in vpliva na zdravje. Da bi izboljšali zdravstveno stanje in dvignili raven osveščenosti prebivalstva so začeli z ustanavljanjem zdravstvenih domov.
Prvi zdravstveni dom v Posavju so ustanovili leta 1929 v Cerkljah ob Krki. Skrbel je za zdravstveno oskrbo osmih občin v katerih je bilo skupaj 26.000 prebivalcev. Prvi direktor zdravstvene ustanove v Cerkljah je bil dr. Drago Vidmar, ki je bil okrajni sanitetni referent v Krškem. V zdravstvenem domu je bil zaposlen zdravnik, pomagala pa mu je sestra, ki je vpisovala paciente, izdajala bolniške liste, vodila evidence in pomagala pri preiskavah. S higienskimi razstavami in predavanji so vzgajali prebivalce o pomenu higiene, poučevali o zdravi prehrani, preskrbi s čisto pitno vodo itd. Od ustanovitve dalje so v zdravstvenem domu delovali otroški dispanzer, splošna zdravstvena posvetovalnica, protituberkulozni dispanzer, šolska poliklinika, posvetovalnica za matere in ljudsko kopališče. Na terenu so delovale zaščitne sestre, ki so s svojimi obiski po domovih poučevale o pravilni negi otrok in dajale navodila o higieni. Zdravstveno delo je v teh krajih doživelo velik uspeh, saj so se tako zdravstvene kot higienske razmere naglo izboljševale: zmanjšalo se je število obolenj in nalezljivih bolezni, padla je tudi umrljivost dojenčkov in otrok.
Pomen njihovega dela se v času epidemije koronavirusa izraža bolj kakor kdaj koli prej. V prvih vrstah skrbijo za velik del zdravstvene oskrbe obolelih in najbolj ranljivih v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za ostarele.
Pripravila: Maja Marinčič, zgodovinarka
Literatura:
Zvonka Zupanič Slavec: Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugo svetovno vojno. Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana, 2005.
Fotografije:
1. Osebje bolnišnice Brežice okoli leta 1935. Izvirnik hrani družina Radanovič.
2. Razglednica Cerklje ob Krki, odposlana leta 1927. Tu je bil zdravstveni dom še v gradnji. Inv. št.: Z4:3238.
3. Razglednica Cerklje ob Krki, stavba nekdanjega zdravstvenega doma okoli leta 1930. Danes so v njej bivalni prostori. Foto: Bavec. Inv. št.: Z3:1101.
NAZAJ