Žrmlje, ročni ali domači mlin za mletje žita, so bile do štiridesetih let 20. stoletja še močno razširjene po Sloveniji. Na območju današnjega Posavja, do petdesetih in začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja, največ v Obsotelju. Posavski muzej Brežice hrani žrmlje, ki so prav s tega območja, z Bizeljskega. Postavljene so na štirinožni klopi, kjer sta dva kamna, nepremični spodnji in vrtljivi gornji kamen. Gornji kamen ima vdolbino, v katero so vsipali žito med mletjem in so vrteli s pomočjo palice. So eden od predmetov, pridobljenih v prvih letih delovanja našega muzeja. V inventarni knjigi je ob predmetu napisano »te vrste žrmlj imajo še vedno v uporabi preko meje Sotle in v Hrvaškem Zagorju«. Naprava je bila sestavni del kmečkega gospodinjstva, ko so žito za kruh meli še doma. Najpogosteje je stala v kotu veže. Mletje žita z žrmljami je bilo dolgotrajno in fizično težko, najpogosteje so ga opravljale žene in dekleta.
Naprava za mletje, drobljenje semen, sestavljena iz dveh kamnov, je postala splošno znana zlasti v rimskem obdobju, Slovani pa naj bi jo v Vzhodnih Alpah prevzeli od Keltov. Žrmlje so se na slovenskih domačijah uporabljale skozi stoletja, ponekod srede 20. stoletja. V Posavskem muzeju Brežice je bila naprava za ročno mletje žita postavljena na ogled v etnološki zbirki 1, ki je bi la zelo stara, zato smo nekatere predmete, med drugimi tudi žrmlje, umaknili. Od maja letos (2022) bodo žrmlje znova na ogled. Postavljene bodo na naši novi etnološki razstavi, s katero bomo poudariti dediščino kruha, potic in kolačev v snovni in nesnovni obliki.
Na fotografiji: Žrmlje (inv. št.: E73), razstavljene v sklopu prejšnje stalne etnološki razstave.
Pripravila: Stanka Glogovič
Literatura:
CEGNAR, F., BRAS, L., 1993. Mlinarstvo, Enciklopedija Slovenije 7, Ljubljana, 191-192.
BOGATAJ, Janez: Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke, Novo mesto, 1982.
GOSPODARSKA IN DRUŽBENA ZGODOVINA SLOVENCEV: Zgodovina agrarnih panog. I. zvezek: Agrarno gospodarstvo. Izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za zgodovino, Sekcija za občo in narodno zgodovino. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970. str. 251-272.
LOŽAR Rajko, Narodopisje Slovencev, Ljubljana, 1944, str. 192-217.
MAKAROVIČ, Gorazd: Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. Slovenski etnograf letnik 33/34 (1988-1990), str. 127-205.
MAKAROVIČ, Gorazd: O zgodnjesrednjeveški prehrani alpskih Slovanov, Dolenjski zbornik 1985, Novo mesto, str. 97-111.
MAKAROVIČ, Marija: Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1978.
MATVEJEVIĆ, Predrag: Kruh naš, Ljubljana: založba V.B.Z., 2009.
PLETERSKI, Andrej: Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku. Küchenkultur im Frühen Mittelalter. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Založba ZRC, 2008.
SLOVENSKI ETNOLOŠKI LEKSIKON, uredil Angelos Baš s sodelovanjem uredniških odborov, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, geslo žrmlje, str. 725.
SMERDEL, Inja: Mati naša, daj nam danes naš vsakdanji kruh!: o izdelovanju, prodaji in rabi žrmelj v odmaknjenih predelih Slovenije. Etnolog letnik 12, številka 1, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2002, str. 195-225.
