Zoran Didek (1910–1975)

Ob 50. obletnici smrti Zorana Didka, slikarja, pedagoga, oblikovalca in likovnega teoretika, ki je umrl 27. oktobra 1975, predstavljamo izbor figuralnih risb iz zbirke Posavskega muzeja Brežice. Nad figuro se je navdušil že ob študiju na Kraljevi akademiji za umjetnost i umjetni obrt v Zagrebu, kjer je pri Ljubu Babiću (1890–1974) spoznaval akt. Figura, bodisi akt, avtoportret ali figuralne skupine pa so ga zaposlovale vse do smrti. Didkovo obvladanje poteze in slikarskega orodja je opazno predvsem v risbi. Mestoma do figure pristopa povsem realistično, drugje se njegova poteza sprosti, ovije in intuitivno razvije. Za Didkov opus je zelo značilen tudi avtoportret, ki ga pogosto prežema melanholično razpoloženje. Risbi Figure in Obraz pa s prepletom svetlobe in teme, obrisov in praznine utelesita vtis trenutka.

Zoran Didek, slovenski likovni pedagog, oblikovalec, se je rodil 11. junija 1910 v družini Rudolfa Didka, geometra češkega rodu, in Ane Stritar iz Podbočja (prej Sv. Križ) pri Kostanjevici na Krki. Med 1921 in 1925 je obiskoval nižjo srednjo šolo v Krškem, kjer ga je poučeval slikar in grafik Franjo Stiplovšek (1898–1963). Isto leto se je preselil v Celje in pričel z obiskovanjem pouka na realki v Mariboru, kjer ga je poučeval France Ravnikar (1886–1948). Oktobra 1928 je opravil sprejemni izpit na Kraljevi akademiji za umjetnost i umjetni obrt v Zagrebu (sedanja Akademija za likovno umetnost). Naslednje leto je slikal pri trapistih v Rajhenburgu. Avgusta 1931 se je poročil s Smiljano Ivančič. V zakonu se jima je rodil sin Zoran. Na Kraljevi akademiji je diplomiral leta 1933, že naslednje leto pa je dobil službo na državni gimnaziji na hrvaškem otoku Krk. Leta 1938 je postal učitelj na moški realki v Zagrebu, leta 1940 pa v Sarajevu. Sredi vojne se je leta 1943 z ženo vrnil v Zagreb. Tam sta si uredila atelje, v katerem sta ustvarjala vse do vrnitve v Slovenijo leta 1945. Ob ustanavljanju Šole za umetno obrt v Ljubljani so k sodelovanju povabili tudi Zorana Didka. Predaval je predmet likovna teorija. Leta 1955 je študijsko odpotoval v Pariz, naslednje leto je pričel s predavanji slikarstva in likovne teorije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 1967 je postal redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Upokojil se je leta 1974. Umrl je 27. oktobra 1975 v Ljubljani.

Zorana Didka štejemo med ustanovitelje Umetniške zadruge, Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije in Društva likovnih oblikovalcev Slovenije. Leta 1962 je prejel Trdinovo nagrado za likovne stvaritve z dolenjsko motiviko, leta 1973 srebrno plaketo Zveze društev likovnih umetnikov Jugoslavije, leta 1975 Prešernovo nagrado. 

Zoran Didek, Avtoportret II, v: 29,7 cm, š. 21 cm, kemični svinčnik na papirju, inv. št. KZ1-864. Fotografija: Boštjan Zupančič. Hrani Posavski muzej Brežice.

Zoran Didek, Obraz (list iz skicirke Načrtovanje pohištva, b.p.), v: 13,5 cm, š: 21 cm; svinčnik na papirju. Hrani Posavski muzej Brežice. 

Zoran Didek, Figure, v: 10,5 cm; š. 7,5 cm; polsteno pero na papirju, inv. št. KZ1-854. Hrani Posavski muzej Brežice.

Zoran Didek, Obraz, v: 6,8 cm, š: 5,1 cm, polsteno pero na papirju, inv. št. KZ1-857. Hrani Posavski muzej Brežice.



















Pripravila: Andrejka Vabič Nose
 

Literatura:
Milan Butina in drugi. Zoran Didek, retropektivna razstava, Moderna galerija Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, 4. septembra – 5. oktobra 1980. Ljubljana: Moderna galerija, 1980.

Alenka Černelič Krošelj, Jožef Muhovič in Oži Lorber. Svetovi risbe Zorana Didka, Galerija Posavskega muzeja Brežice, 25. 11. 2014–28. 2. 2015. Brežice: Posavski muzej Brežice, 2014.

Jože Gregorič. "Razstava Neodvisnih". Dom in svet 1939, letnik 51, št. 9: 555-557. 9. 9. 2025.

Goran Milovanović. Zoran Didek skozi sklop šestih motivov, Galerija Božidar Jakac–Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki, 11. 6. 2010–17. 7. 2010. Kostanjevica na Krki: Galerija Božidar Jakac, 2010.

Zoran Didek, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, 25. marec–8. maj 2021. Kranj: Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Gorenjski muzej, 2021.

Jože Muhovič in Barbara Ruper. Zoran Didek 1910–1975. Kostanjevica na Krki: Galerija Božidar Jakac, 2000.
 
NAZAJ