»Zlato« s severa, 5. del: medaljona s psičkama iz Ribnice pri Jesenicah na Dolenjskem, 1. In 2. stoletje
V dveh bogatih ženskih grobovih v Ribnici pri Jesenicah na Dolenjskem (antična Romula) sta bila odkrita izredno zanimiva jantarna medaljona. Medaljon iz groba 15 (inventarna številka RML-3) je umetelno izrezljan in ima luknjico za obešanje. S spodnje strani je raven, na zgornji strani pa je reliefno upodobljena psička s tremi mladiči. Na medaljonu iz groba 1 (inventarna številka RML-4) je upodobljena ležeča, verjetno breja psička s poudarjenimi seski. Predmeta sta najverjetneje uvožena iz Oglejskih delavnic, kjer so obdelovali baltski jantar in z njim zalagali Sredozemlje. Podobne najdbe so v Furlaniji in Julijski krajini razmeroma pogoste, nekaj primerov pa poznamo tudi z najdišč po Sloveniji npr. s Ptuja. Primerljive predmete iz Ogleja in Vidma v Italiji nekateri raziskovalci razlagajo kot poročna darila nevesti, neke vrste amulete za zakonsko srečo, zvestobo in plodnost. Simbolika psa v antičnem svetu je bila zelo kompleksna in široka in je segala na področje zdravilstva, varovanja pred zlimi silami, pa tudi plodnosti in rojstev.
Zaradi lepote, žive barve in prosojnosti so od prazgodovine in antike dalje namreč jantar uporabljali ne le kot okras temveč tudi kot zdravilno surovino s pripisanimi nadnaravnimi močmi. Seveda sta bili tako okrasna kot zdravilna vloga tega dragocenega materiala močno prepleteni. Tega se je dobro zavedal naravoslovec in filozof Plinij starejši, ki je zapisal, da so prebivalke Transpadske Galije nosile jantarne ogrlice predvsem kot okras, a tudi zaradi njegovih medicinskih lastnosti. Jantar naj bi jih varoval pred angino in drugimi boleznimi grla, saj so verjeli, da je voda z bližnjih Alp za grlo škodljiva. Plinij nazadnje razkrije, da je jantar pri ženskah priljubljen predvsem zato, ker ugodno vpliva na otroke. Ta nekoliko ohlapen in nedoločen zapis je verjetno zajemal številne načine rabe amuletov: za nadzorovanje rojstev ali povečanje plodnosti, pomoč pri porodu, varovanje novorojenčka in porodnice ter zaščito otroka. Nevarnosti, ki so jim bile nosečnice in novorojenci izpostavljeni v času nosečnosti in poroda, so antičnega človeka vodile v prepričanje, da so pokojni predniki ljubosumni na novo življenje, zaradi česar porodnica potrebuje magično zaščito pred njihovim zloveščim vplivom.
»Če smola celi poškodbe na drevesu, ali bi zmogla pomagati tudi meni?« so se nemara o magičnem vplivu jantarja spraševali naši predniki.
Pripravila: Jana Puhar
Fotografije: Borut Križ, fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto
Literatura:
Faya Causey: Amber and the Ancient World. J.P. Getty Museum, Los Angeles, 2011.
Borut Križ: Jantar, dragulj Baltika v Novem mestu, katalog razstave, Novo mesto 2017.
Katerina Trantalidou: Companions from the oldest Times: Dogs in Ancient Greek Literature, Iconography and osteological Testimony. V: Dogs Dogs and People in Social, Working, Economic or Symbolic Interaction, Oxford 2002.
NAZAJ