»Zlato« s severa, 3. del: jantarni pokrovček šatuljice v obliki školjke z reliefnim okrasom, 1. - 2. stoletje
V bogatem ženskem grobu iz Romule (Ribnice pri Jesenicah na Dolenjskem) je bil poleg (v prvem delu predstavljene) posodice za dišave, odkrit tudi umetelno oblikovan jantarni pokrovček šatuljice.
Pokrovček je oblikovan v podobi
školjke, v plitvem reliefu pa sta vanj izrezljana motiv
hipokampa in
delfina. Poglejmo, kaj sta ti dve živali predstavljali v antični mitologiji.
Hipokamp je mitološko bitje, upodobljeno kot konj z ribjim repom. Hipokampi so lahko bili vpreženi v Pozejdonovo kočijo ali jezdne živali morskih nimf Nereid.
Motiv
delfina pa je v grško-rimski umetnosti še pogostejši. Nastopa namreč v številnih mitih in pripovedih, kjer ga povezujejo z
vodo in s
spreminjanjem oblike. V Homerski himni 7 posvečeni Dionizu je na primer zapisan mit o tirenskih pomorščakih, ki ugrabijo Dioniza v podobi kraljevskega mladeniča. Zaradi pohlepa in objestnosti v njem namreč niso prepoznali božanstva. Čudežni dogodki, ki so se nato zvrstili, so zaprepadenim mornarjem razodeli Dionizovo božansko naravo. Na krov je nenadoma privrelo sladko vino z vonjem po ambroziji. Jambor sta prekrila vinska trta z zrelimi grozdi in črn bršljan, obložen s cvetovi in plodovi. Venci so prerasli odprtine za vesla, sredi krova se je pojavila besna medvedka, sam Dioniz pa se je na premcu spremenil v rjovečega leva. Ko je lev zgrabil vodjo tolpe, so ostali možje pred zlo usodo poskakali
v morje, kjer so se spremenili v delfine. Božje usmiljenje se je dotaknilo le preudarnega krmarja, ki je v Dionizu pravočasno prepoznal boga in rotil može, naj ga izpustijo. V
delfine spremenjeni pomorščaki pa, da bi se odkupili za svoja dejanja, še danes
spremljajo ladje in pomagajo brodolomcem. Delfini so tako povezani s plovbo in navadno upodobljeni kot spremljevalci morskih božanstev, zavetnikov pomorščakov.
Med Homerskimi himnami je tudi pripoved o
Apolonu, ki se je spremenil v delfina, da bi pomagal ladji najti pristan ter o Apolonovem sinu Eikadiju, ki mu je delfin ob brodolomu pomagal na kopno.
Plinij starejši je zapisal očarljivo zgodbo o rimskem dečku, ki se je spoprijateljil z delfinom. Ta mu je pomagal prečkati zaliv, da bi lahko prišel v šolo.
Pogoste so tudi upodobitve Erota ali različnih oseb, ki jezdijo delfina. Upodobitve temeljijo na verovanju, da
delfini predstavljajo povezavo med svetom živih in svetom mrtvih in s tem hkrati povezavo med človeškim in božanskim. Delfini naj bi na svojih hrbtih prevažali duše pokojnih v onostranstvo. V tem smislu moramo razumeti pogoste upodobitve delfinov na rimskih nagrobnikih, prav tako pa tudi na pokrovčku šatuljice, ki ga je na poslednjo pot odnesla dama iz Romule.
Predmet je shranjen v Posavskem muzeju Brežice pod inventarno številko RML-2.
Pripravila: Jana Puhar
Fotografija: Borut Križ, fototeka Dolenjskega muzeja Novo mesto
Literatura:
Homerske himne, prevodi in uvodi Blaž Božič ... [et al.], Ljubljana, Družina 2019.
Borut Križ: Jantar, dragulj Baltika v Novem mestu, katalog razstave, Novo mesto 2017.
NAZAJ