Zlat keltski prstan iz groba 123

Leta 2017 se je ob izkopavanjih na Sejmišču v Brežicah na sončni svetlobi po več kot dveh tisočletjih ponovno zalesketal zlat prstan. Prstan je bil last bojevnika, ki so ga v mlajši železni dobi z vsemi častmi pokopali na prodni savski terasi, kasneje znani pod imenom Sejmišče.

Med posebnim pogrebnim ritualom so pokojnika z vso njegovo lastnino vred sežgali na grmadi. Kovinske dele orožja, ki so prestali sežig, so kot del obreda še dodatno zvili in uničili. V grobu je bila odkrita polna bojna oprema, ki je obsegala ščit, sulico in meč. Kelti so bili izjemni rokodelci in obrtniki - vsi izdelki izkazujejo izjemno mojstrsko znanje njihovih ustvarjalcev. Zlat prstan, ki prav tako kaže sledove zvijanja in poškodbe, nastale v ognju, je tako pripadal bojevniku. Poleg osebnih predmetov in bojne opreme je za popotnico v onostranstvo prejel tudi posode s hrano in pijačo.
Vendar bojevnik na zadnjo pot ni odšel sam. Tako grobni pridatki kot ostanki zoglenelih kosti, ki so jih pogrebci skrbno pobrali v vrečko iz usnja ali tekstila in jih položili v plitvo grobno jamo kažejo, da je bila v grobu pokopana še ena oseba. Podobno kot v nekaterih drugih grobovih (grob 46, ki smo ga predstavili v okviru razstave Ženske zgodbe), sta tudi v grobu s številko 123 bila pokopana moški in ženska. Uganka, kaj pomenijo dvojni pokopi, še ni dokončno razvozlana in ne izključuje možnosti, da so keltski Tavriski poznali običaj žrtvovanja na grobu bojevnika.


  Zlat keltski prstan iz groba 123. Foto: Arhiv PMB.


Pripravila: Jana Puhar, višja kustosinja
 
NAZAJ