Žita in kruh, včeraj, danes, jutri

Občutenje dediščine na zabaven način

V Posavskem muzeju Brežice z vsakim projektom, dogodkom, razstavo, napeljujemo pogled iz sedanjosti naprej v preteklost in iz preteklosti v sedanjost za prihodnost. Kulturna dediščina ima večpomenski učinek na naše občinstvo in bogati našo kulturno zavest ter vedenje o njej.
Prihodnost muzejev je med drugim v večzvrstni interpretaciji predmetov naše dediščine na interaktiven način, ki omogoči, da se obiskovalec s predmetom, ki je iz preteklosti in je v sedanjosti drugačen, poistoveti ter spozna načine uporabe, ki je se je skozi časovna obdobja spreminjal. Želimo, da naše občinstvo tudi na zabaven način doživlja kulturno dediščino in jo občuti z vsemi čuti. 
Občutenje dediščine na zabaven način tokrat predstavljamo na primeru etnološke razstave Kruh, potice in kolači, ki je del stalne predstavitve značilnosti Posavja. Poudarja pomemben del prehranske dediščine, dediščino kruha, potic in kolačev v snovni in nesnovni obliki s številnimi pomeni. Krško polje, ki zaključuje panonsko območje, je namreč ena izmed »žitnic« Slovenije. Razstava je zaokrožena s pogledom v sedanjost in prihodnost.
 
Ob tej priložnosti izpostavljamo žita in kruh, ki spremljajo človeka skozi vse njegovo življenje, od rojstva do smrti. Beli kruh je imel v preteklosti posebno vrednost, bil je merilo višje življenjske ravni, družbenega položaja in ugleda. Na mizi je bil za praznik, tisti, ki so si ga lahko privoščili, so ga imeli vsak dan. V 21. stoletju je črni kruh bolj cenjen, predstavlja zdravo življenje, beli kruh pa je v ozadju.
Na vasi so vse do sredine 20. stoletja pekli kruh doma. Ko so ga začeli kupovati pri pekih in trgovinah z živili, so ga doma pekli bolj iz želje kot potrebe. Priprava in peka kruha doma sta dobili nov pomen v času pandemije COVID med letoma 2020 do 2022, ko je kruh, oživljen v različnih oblikah, postal na novo odkrita vrednota, veščina peke pa novo polje učenja in dokazovanja veščin.
 
Na območju Posavja so do sredine 20. stoletja poleg poglavitne poljščine, krompirja, gojili različne vrste žit: pšenico, piro, ječmen, oves, koruzo, proso, ajdo in rž.
Na razstavi je predstavljeno sedem vrst žit na način, da si jih obiskovalec ogleda, ko odpre posamezen predal, kjer so shranjena, hkrati prebere informacijo iz katerih ekoloških kmetij je žito prineseno. Spoznavanje žita vizualno dopolnjuje tudi vonj, saj je nad vsakim predalom skozi okroglo mrežico možno vonjati predstavljena žita (glej fotografiji 1a in 1b).
Obrazstavni program so zabavne družinske delavnice (glej fotografiji 2a in 2b) spoznavanja različnih vrst žit, ki jih mlade generacije več ne (prep)poznajo, ter predstavitev izdelkov iz mok posameznih žit, in peke kruha v preteklosti s pogledom v sedanjost. Branje in reševanje ugank v zgibanki Kruh, potice in kolači – prehranska dediščina Posavja (glej fotografiji 3a in 3b) je poučno-zabavno za mladino in družine, ranljive skupine in posameznike, predvsem pa je pomembna njihova vključenost.  
Sodelovanje z lokalno skupnostjo – društvi kmetic iz Posavja, ki v muzeju na dogodkih (npr.: v marcu na Prvi nedelji v muzeju, decembra na Praznični rokodelski tržnici, oktobra na Sejmu rokodelskih znanj in grajski tržnici starin, odprtju razstav ...) redno predstavljajo svoje rokodelske izdelke ter veščine, izkušnje in znanja prenašajo, posredujejo različnim generacijam, je neprecenljivo.

Pripravila: Stanka Glogovič, kustosinja
 
NAZAJ