Osrednja vsebina

odpri

zapri

Prikaz za slabovidne
Zapri
Telefon
Pokličite nas
+ 386 7 466 05 17
Email
Pišite nam
vodnik@pmb.si

Za praznike angelski zvok citer

Citre so ljudsko strunsko glasbilo iz družine brenkal, razširjeno povsod na Slovenskem in so bile nemalokrat domač izdelek. Citre imenujejo tudi klavir malega človeka, zaradi čudovitega (angelskega) zvoka, ki ga dajejo, pa pravimo tudi, da citre pojejo.

Med priljubljenimi glasbili v Posavju so bile prav citre. Do druge polovice 19. stoletja so bile poleg tamburic najpogostejše glasbilo na našem območju. Znane so bile v mestu in na podeželju, nanje so igrali tako moški kot ženske. Citranje slovenskih skladb je bilo zelo prisotno v javnem prazničnem življenju v drugi polovici 19. in prvi tretjini 20. stol. Na citre so doma igrali najraje ob večerih in nedeljah, posamič ali s sosedi. Brežiški mizarski mojster Anton Predanič (1865–1934) je ob večerih in nedeljah citral in zraven pel tudi božične pesmi. Na citre je igral, skladal in pisal priredbe tudi brežiški župnik Jožef Mešiček (1865–1923), ki je med drugim za citre izdal Venec slovenskih pesmi (Ljubljana 1893, 1896).
Posavski muzej Brežice hrani citre različnih znamk in izdelav. Med njimi so citre avstrijske znamke Anton Kiendl, s kakršnimi je zaslovel dunajski citrar in skladatelj Anton Karas (1906–1985) z glasbo za film Tretji človek iz leta 1949 angleškega režiserja Carla Reeda. Nemške koncerne violinske citre iz okoli leta 1900 in z naslikanim šopkom rdečih vrtnic, je muzeju podarila Marija Kukovica, rojena Peterkovič, doma iz Dečnih sel. Zanimivo okrašene, z intarzijo iz biserne matice, so citre, ki so jih imeli v Kartuziji Pleterje. Okoli leta 1976 jih je samostan v znak zahvale podarila ženama, ki sta peli v zboru, kot oddolžitev za njuno sodelovanje, v muzej pa so prišle s posredovanjem sorodnika obeh žena. Pred dvema letoma je Anka Oblak iz Bošta na Bizeljskem Posavskemu muzeju darovala zelo veliko predmetov iz njene družinske dediščine. Med njimi tudi citre domače izdelave, ki jih konec 19. stoletja (leta 1890) za njeno staro mamo Franjo Tavčar izdelal mojster iz Loža pri Cerknici. Citram v kovčku je priloženo 58 notnih zapisov slovenskih in tujih melodij.
Naj vam praznični čas ob vonju domačih pečenih dobrot, kruha, potic in kolačev, obogati še zvok prijetnih melodij.

Fotografije:
Citre znamke Anton Kiendl (Dunaj) je Posavskemu muzeju Brežice leta 2011 daroval Andrej Oštrbenk s Čateža ob Savi, ki je tudi sam igral nanje. Inv. štev.: E5776.
Koncertne, violinske citre, izdelane v Nemčiji na prelomu iz  19. v 20. stoletje, je Posavskemu muzeju Brežice leta 2018 podarila Marija Kukovica, r. Peterkovič, iz Dečnih sel. Inv. štev.: E6422.
Citre, ki jih je Kartuzija Pleterje v drugi polovici sedemdesetih let 20. stoletja v znak zahvale darovala dvema pevkama v zboru, je Posavski muzej Brežice maja 1991 pridobil od njunega sorodnika iz Novega mesta. Inv. štev.: E5728. 
Citre v lesenem kovčku s ključem za uglaševanje oziroma napenjanje strun in naprstniki, je konec 19. stoletja mojster iz Loža pri Cerknici izdelal za Franjo Tavčar, staro mamo Anke Oblak (Bošt na Bizeljskem), ki je to dragoceno družinsko dediščino leta 2019 podarila Posavskemu muzeju Brežice. Inv. štev.: E6787.      
Notni zapisi za citre, 58 kosov, v kovčku zraven citer, ki jih je Posavskemu muzeju Brežice darovala Anka Oblak. Inv. štev.: E6789.

Pripravila: Stanka Glogovič
NAZAJ
×

KOŠARICA

ŽELIM NA BLAGAJNO
NAZAJ K NAKUPOVANJU
×
×

Prikaz za slepe in slabovidne

Pomanjšaj velikost pisave (-) Povečaj velikost pisave (+)

Barva ozadja in pisave

Izključi prikaz za slabovidne ×


Izjava o dostopnosti