Velikonočno jajce ali pirh in velikonočni voščilnici
Eden od glavnih simbolov, povezanih z Veliko nočjo, največjim družinskim krščanskim praznikom, je jajce oziroma pirh. Predstavlja Kristusovo vstajenje, rojstvo, začetek prebujanja narave, prihod pomladi. Pirhi so pobarvana ali z ornamenti poslikana trdo kuhana ali izpihana jajca. Najstarejši vir o pirhih na Slovenskem je v listini dominikanskega samostana v Radljah ob Dravi. Po ljudskem izročilu so bili pirhi sprva enobarvni rdeči, saj naj bi ponazarjali kaplje kristusove krvi, ali pa rumeni in ponazarjali sonce. V Posavju pirhom pravimo še »pisanke«, »pisanjke« »pisanice« ali »pofarbana jajca«. Danes imamo v trgovinah na voljo tudi industrijsko izdelane pirhe, ki so vse pogosteje prisotni v družinskem prazničnem okolju. Seveda je jajce sestavni del velikonočnih jedi.
K velikonočnem praznovanju spada tudi izročanje voščil. Od druge polovice 19. stoletja, s pojavom razglednic, sledimo tudi posebni zvrsti velikonočnih razglednic in voščilnic z motivi jajc, zajcev, pomladi in podobno. Po analogni pošti poslane praznične voščilnice vse bolj zamejujejo praznično obarvana elektronska sporočila.
V Posavskem muzeju Brežice med predmeti, povezanimi s praznovanjem velike noči, hranimo večje število velikonočnih voščilnic ter dva velikonočna jajca. Oba sta izdelana iz papirja oziroma lepenke v različnih barvah - rjavo bele barve (inv. št. E6321, fotografija 1) in rdeče barve (inv. št.: E4351, fotografija 2). Obema je skupno, da se po dolgem odpirata v dve enaki polovici in, da so obdarjenci v njem dobili sladkarije, pozneje pa so vanj shranili posušene slive. Jajce v rjavo beli barvi je iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Na eni polovici je prelepljeno z velikonočno fotografijo rjave barve, ki predstavlja dečka in deklico s cvetjem, deček drži v levici cvetne vejice, v desnici jajce, nosi suknjič, srajco, kravato in kratke hlače, pokrit je s širokokrajnim klobukom, deklica v čipkasti obleki drži ob sebi v levici velik šopek cvetočih vejic, na hrbtu ima košek. Notranjost jajca je oblepljena s papirjem z zlatim potiskom z motivom zajcev in piščancev. Jajce iz živo rdeče lepenke je iz prve tretjine 20. stoletja.
Med številnimi velikonočnimi voščilnicami tokrat predstavljamo dve barvni, obe iz druge polovice 20. stoletja in izdelane/tiskane v Sloveniji. Prva (inv. št. E5147, fotografija 3) je bila poslana 9. aprila 1968 iz Ljubljane v Brežice na naslov družine Lukež. Vsebuje motive hišice, petelina, kokoši, piščancev in pirhov ter voščilo »Vesele velikonočne praznike in veliko veselja vam želi vaša Milka Živič«. Druga velikonočna voščilnica (inv. št. E5149, fotografija 4) je poslana iz Lesc 10. aprila 1971, prav tako na naslov Lukež v Brežicah z voščilom »Srečne in vesele velikonočne praznike Vam iz srca želita Lojze in Ana Stravnik. In prav lep pozdrav«. Na voščilnici so na modri podlagi rdeča sveča v črnem svečniku, skleda s pirhi v njej in okoli, trebušasta vaza z roza cvetočimi vejicami. Velikonočni voščilnici sta dediščina iz gostilniške splavarske hiše Lukež v Brežicah.
Pripravila: Stanka Glogovič
NAZAJ
