Velikonočni čas in kulturna dediščina Posavja
Velika noč je največji krščanski praznik, praznik Kristusove smrti in vstajenja. Krščansko razumevanje praznika izpostavlja z vstajenjem Kristusa odrešenje vsega sveta. V Sloveniji je velikonočni ponedeljek že več kot dve desetletji tudi državni praznik. Priprave na praznovanje se začnejo z velikim tednom, praznično dogajanje z velikim četrtkom. Na veliki petek je zapovedan strogi post. Velika sobota je v znamenju blagoslova ognja in raznašanje ognja po hišah ter blagoslova jedi. Vstajenska procesija je v soboto zvečer ali nedeljo - veliko noč, ki jo praznujemo v krogu domačih, šele veliki ponedeljek je čas za obiske.
Na veliki četrtek v cerkvah postavijo božji grob. Zvonovi, petje in orgle na ta dan med mašo utihnejo. V Posavskem muzeju Brežice hranimo fotografijo Božjega groba v cerkvi sv. Mihaela v Pišecah (fotografija 1). Na zadnji strani z modrim črnilom piše: »Božji grob za Pišece leta 1927 izdelal Črnologar Tine.« Desno od božjega groba (pogled proti sredini cerkve) stoji moški, levo pet žensk, pokritih z ruto in dva otroka. Motivika slik na steklo, ki jih hranimo v muzeju kot del ljudske umetnosti, je praviloma nabožna, med njimi je največ z motivi Božjega groba, Križevega pota, Križanja ter svetnikov. Za ta praznični čas predstavljamo sliko na steklu z motivom Objokovanja Kristusa, snetega s križa (fotografija 2).
Velika sobota, ko je blagoslov v cerkvi in blagoslov jedi, je bila v preteklosti tudi povezana s šego prenašanja blagoslovljenega ognja. V Posavju so posušeno drevesno (bukovo) ali vrbovo gobo nataknjeno na žico nesli prižgat v cerkev in od tam domov. Pravili so, da ta ogenj ne pogori in da od njega ne bo požara. Gobo so nosili žgat neporočeni fantje ali otroci. Dogajanje na veliki petek pred cerkvijo v Podbočju kot je žganje ognja, ki so ga vso noč čuvali do sobotnega jutra, in prižiganje gobe je fotografsko dokumentirano okoli leta 1920 (fotografija 2).
Pomemben kulturni in dediščinski spomin hranimo s fotografijo Vinka Bavca (1899–1969), uveljavljenega poklicnega fotografa, ki je skozi objektiv zabeležil velikonočno streljanje s topom-možnarjem na travniku in izpred brestaniške bazilike leta 1929 (fotografija 4). Pred drugo svetovno vojno je bil strelec Alojz Čuber (na fotografiji stoji levo s kladivom v roki), stari oče slikarja Rajka Čubra. Top je bil shranjen pod balkonom župnišča. Z njim so za praznik »udarili« enkrat.
Na razglednici z motivom vstajenja (fotografija 5) je prizor vstalega Kristusa, ki se dviguje iz groba, in treh prestrašenih vojakov, ki čepijo in si zatiskajo oči ali gledajo stran.
Sodelavci Posavskega muzeja Brežice vam za praznike želimo vse dobro, obilje notranjega miru in miru med ljudmi pri nas in po svetu.
Pripravila: Stanka Glogovič, kustosinja
Literatura:
Kuret, Niko: Praznično leto Slovencev. Starosvetne šege in navade od pomladi do zime; Prvi del Pomlad. Celje: 1965, str. 156-162.
Makarovič, Gorazd: Slovenska ljudska umetnost. Zgodovina likovne umetnosti na kmetijah, Državna zložba Slovenije, Ljubljana 1981, 254-263 str.
Černelič Krošelj, Alenka (ur.): Štirje elementi: 2 – OGENJ / The four elements: 2 – FIRE. Brežice: Posavski muzej, 2018.
NAZAJ
