Velikonočne Voščilnice

Velika noč, praznik Kristusovega vstajenja kot eden največjih krščanskih praznikov, je povezan tudi s pošiljanjem voščilnic vsem bližnjim, ki jim zaželimo veselega obhajanja praznika in upanja, kar je razširjena navada že od začetka 20. stoletja dalje. Posebej zanimive so voščilnice, povezane z znanimi imeni slovenskih ilustratorjev. Takšna je serija velikonočnih kartic Toneta Kralja (Zagorica, 1900–Ljubljana, 1975), slikarja, kiparja, grafika in oblikovalca. Najverjetneje je ilustracije s šestimi motivi z velikonočno nabožno temo, izdane v Umetniškem ateljeju »Vis« v Krškem, izdelal leta 1924. Ilustracije so pripovedne, povzete po življenju praznika med ljudstvom, v katerih sledi sporočilu zgodb praznovanja velike noči. V sklopu šestih si sledijo: Mačice, Žene z jerbasi, Vesela aleluja, Pisanka, Sekanje pisanke in Vstajenje. Na prvi so upodobljene namesto butarice, vejice pomladnih Mačic, ki so močno povezane s starim predkrščanskim praznovanjem prihoda pomladi, ko so se ljudje z vejicami mačic dotikali ramen drugih in jim na ta način zaželeli srečo. Vesela aleluja (iz hebrejščine: Hallelu in Yah v pomenu: slavite Jahveja, Boga) je bogoslužni vzklik v čast in hvalo Bogu. Zanimiv je motiv Sekanja pisanke, ki je še danes živa dediščina v posavski Sevnici. Kdor namreč »zaseka« pisanko s kovancem, jo lahko odnese, lastnik pisanke pa v zameno prejme ves drobiž, ki je pisanko zgrešil. Zadnja v nizu je Vstajenje, ki  simbolično ponazarja zmago Jezusa nad smrtjo in je simbol transcendence in vsemogočnosti nad življenjem, ki pripada Božjemu stvarjenju.

Na fotografijah: Serija velikonočnih voščilnic Toneta Kralja: Mačice, Žene z jerbasi, Vesela aleluja, Vstajenje, Pisanka in Sekanje pisanke (inv. štev. KZ 1/1253–KZ1/1258), je izšla najverjetneje leta 1924 v Umetniškem ateljeju »Vis«, Krško.

Pripravila: Oži Lorber, muzejska svetovalka

 
NAZAJ