Odškrnjena vrata depoja

Velika noč in njena kulturna dediščina

Velikonočni čas je od velike noči do binkošti, praznika sv. Duha, ki sklene obdobje praznovanja. Uvod v teden pred veliko nočjo (“veliki teden”) je cvetna nedelja in z njo povezan blagoslov pomladnega cvetja in šibja, spletenega na različne načine in v različne oblike. Šege velikega tedna so močno prepletene s cerkvenimi obredi. V hišah, stanovanjih se vrstijo večja opravila (čiščenje notranjih  in zunanjih prostorov, …) in priprave na veliko noč kot je barvanje pirhov ali pisank. Na veliko soboto zjutraj je pred cerkvijo blagoslov (“žegen”) novega ognja. Etnologinja dr. Ivanka Počkar (Počkar: 2016, str. 16) pravi, da v večini posavskih krajev še danes hodijo po blagoslovljeni (“žegnani”) ogenj ob  zgodnji jutranji uri, ponekod pa dobijo blagoslovljeni ogenj po dopoldanski maši. Ogenj, čeprav na z njim zanetenem ognju ne pripravljalo več velikonočnih jedi, jim predstavlja pomemben velikonočni simbol. V soboto je tudi blagoslov jedi, ki jih verniki v cerkev ali pred vaško kapelo prinesejo blagoslovit  (“žegnat”) v košarah, košaricah, cekrih in jerbasih, večinoma pregrnjenih z belimi, ročno vezenimi ali industrijsko izdelanimi prtiči. K blagoslovu prinesejo kruh, kolač ali potico, prekajeno kuhano meso in/ali klobase, pirhe, jajca in hren pa tudi ščepec soli. Na veliko soboto zvečer je vstajenjska procesija, ponekod v Posavju je bila do sredine šestdesetih let 20. stoletja v nedeljo zjutraj (podatek za je dobovsko župnijo).  V nekaterih župnijah žegnano hrano družina zaužije še v soboto, drugje pa šele po vstajenjski procesiji v nedeljo zjutraj. Na veliko noč (nedeljo) ljudje večinoma ne delajo, praznujejo v družinskem krogu, zbrani okoli mize z blagoslovljenimi jedi. Velika noč je največji krščanski praznik, korenine praznovanja pa segajo v predkrščansko dobo. Datum praznika je za vsako leto izračunan znova in določen na prvo nedeljo po pomladanski polni luni. V Sloveniji je od zadnjega desetletja 20. stoletja tudi državni praznik. Letos (2020) bo in je praznovanje zaradi epidemije koronavirusa  spremenjeno, potekalo bo brez blagoslova ognja in jedi pred in v cerkvah, maše brez prisotnosti ljudi.  Družinska srečanja in snidenja sorodnikov, prijateljev bodo počakala na boljše, bolj zdrave čase. S pogledom v rubriko Odškrnjena vrata depoja Posavskega muzeja Brežice vas popeljemo na sprehod po delu naše skupne kulturne dediščine, ki se nanaša na velikonočni čas. Med izbranimi muzejskimi predmeti  so velikonočne voščilnice. Štiri barvne so s konca šestdesetih in z začetka  sedemdesetih let 20. stoletja. Z dobrimi željami za praznik so bile iz Ljubljane, Krškega, Dobove in hrvaškega Karlovca vse poslane na naslove v Brežicah. Peta (črnobela, rjavo tonirana) je bila poslana 11. aprila 1914 iz avstrijskega Mähringa na naslov Antona Kosa iz Brežic. Na naši stalni razstavi Bürger, mestjan, meščan, o življenju premožnejših posavskih meščanov na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je razstavljeno tudi  živordeče velikonočno papirnato jajce iz prve tretjine 20. stoletja. V jajcu, ki se po dolgem odpira v dve enaki polovici, je obdarjenec dobil sladkarije, pozneje pa so vanj shranili posušene slive.
 
 Pripravila: Stanka Glogovič, etnologinja
 
Fotografije:
 
1. Velikonočna voščilnica, 1971; papir, barvni tisk, 90 mm x 140 mm. M. Gaspari: Velikonočni motiv št. 2. Procesija s praporom in »nebom« na poti iz cerkve, spodaj napis »Vesela aleluja!«. Inv. št.: E5145. Hrani: Posavski muzej Brežice.
2. Velikonočna voščilnica, 1968; papir, barvni tisk, 105 mm x 150 mm. Hišica, petelin, kokoš, piščanci, pirhi. Inv. št.: E5147. Hrani: Posavski muzej Brežice.
3. Velikonočna voščilnica, okoli 1970; papir, barvni tisk, 102 mm x 146 mm. Na svetlo modri podlagi streha z zvonikoma in zvonci med zvonjenjem, lastovice v preletu, na strehi pirhi s cvetjem. Inv. št.: E5151. Hrani: Posavski muzej Brežice.
4. Velikonočna voščilnica 1971; papir, barvni tisk, 10,4 x 14,9 cm. Motiv: piščanček v travi, v ospredju dva pirha. Inv. št.: E6211. Hrani: Posavski muzej Brežice.
5. Velikonočna voščilnica 1914; papir, rjavo toniran tisk, 8,3 x 13,3 cm. Motiv: mlada ženska s šopkom cvetočih spomladanskih vejic v rokah. Inv. št.: E6212. Hrani: Posavski muzej Brežice.
6. Velikonočno jajce; papir, lepenka, prva tretjina 20. Stoletja. Inv. št.: E4351. Hrani: Posavski muzej Brežice. Razstavljeno na stalni razstavi Bürger, mestjan, meščan, Posavski muzej Brežice. 

Literatura:
 
Kuret, Niko: Praznično leto Slovencev. Starosvetne šege in navade od pomladi do zime; Prva knjiga. Ljubljana: Družina, 1989, str. 143-249.
 
Kuret, Niko: Letne ali koledarske šege. Slovensko ljudsko izročilo. Pregled etnologije Slovencev (ur. A. Baš). Ljubljana; Cankarjeva založba, 1980, 167-176.
 
Počkar, Ivanka: Živi velikonočni ogenj v Posavju. Zbornik ob razstavi / 7. razstava  pirhov in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin 2015, od 27. marca do 2. maja 2015 v Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej; (ur. J. Krnc, J. Pšajd). Veržej: Zavod Matianum, 2015, str. 8-21.
 
Slovenski etnološki leksikon. Uredil Angelos Baš s sodelovanjem uredniških odborov. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004, str. 665, 666.
E5145-VOŠČILNICA, VELIKONOČNA, 1971 foto1E5147-VOŠČILNICA, VELIKONOČNA, foto2E5151-VOŠČILNICA, VELIKONOČNA, okoli 1970 foto 3E6211-VOŠČILNICA-VELIKONOČNA-1971-ZDOLŠEK foto 4E6212-VELIKONOČNA VOŠČILNICA 1914  foto 5aE6212-VELIKONOČNA VOŠČILNICA 1914 foto 5bE4351-VELIKONOČNO JAJCE samo za splet 6 aE4351-VELIKONOČNO JAJCE samo za splet 6
Virtualni sprehod po Viteški dvorani
Pošlji e-razglednico
Iz muzejske trgovine
Podloga za miško - Viteška dvorana
5,00 EUR
© 2020, posavski-muzej.si | O piškotkih