Termofor na razstavi Štirje elementi: 1 - VODA

Pred uvedbo centralnega ogrevanja so bile sobe, v katerih so pozimi spali, pogosto neogrevane. Kjer niso imeli kaminov, litoželeznih gašperjev ali drugih ogrevalnih naprav so o ledeno mrzlih spalnicah pričale ledene rože na okenskih steklih. Zato so otrokom in odraslim zvečer v posteljo dajali strešno opeko ali zidak, ki so ga pred tem dodobra segreli na štedilniku, ali termofor. Podobno so ravnali tako v mestu kot na podeželju.
Med grelniki za posteljo so bili zelo pogosti termoforji, ploščate posode okrogle ali ovalne oblike iz bakra, cinka in gume, pa tudi iz stekla, lesa ali gline, ki so jih napolnili z vročo vodo in jih položili v posteljo, kjer so prijetno segreli spodnji del posteljnine in odevalo. Takšne naprave za ogrevanje postelje so bile v Posavju v uporabi še prvi polovici 20. stoletja, dokler jih niso povsem nadomestili gumijasti termoforji z vročo vodo, nato pa kovinski električni termoforji, grelne blazine in odeje.
Termofor iz vulkanizirane gume je bil leta 1903 prvi od 80 patentiranih izumov v Zagrebu živečega Slovaka Slavoljuba Eduarda Penkale (1871–1922), ki je patentiral tudi nalivno pero. Gumijast termofor pravokotne oblike z ustjem in s kovinskim navojnim zamaškom pa je bil tudi eden prvih izdelkov kranjske tovarne Sava leta 1928.
 
Pripravila: dr. Ivanka Počkar
 
Fotografije:
Gumijast in kovinska termoforja na razstavi Štirje elementi: 1 – VODA.
 
NAZAJ