Skledniki so poznani v kmečki opremi od 17. stoletja do srede 20. stoletja. Običajno so bili pritrjeni na steno, najpogosteje v veži ali glavnem bivalnem prostoru, in so služili za shranjevanje skled in krožnikov. Položeni so bili tako, da so saje, prah in smeti padali samo na njihovo spodnjo stran.
Prav sklednik (z inventarno številko E27) je eden prvih etnoloških predmetov, ki jih je Posavski muzej Brežice pridobil v prvem letu delovanja (l. 1949). Zbiratelj in starinokop Oto Auman (1897—1945?) ga je dobil na terenu okoli leta 1938 za takrat novoustanovljeni Posavski muzej. Oto Auman ima poleg Franja in Ive Stiplovšek ter Stanka Škalerja velike zasluge za posavsko muzealstvo. Čeprav samouk, je z veliko ljubeznijo zbiral starine. Vrsto let je s starim kolesom krožil po skoraj vseh krajih današnje občine Krško in iskal nove muzejske predmete. Tako je tudi sklednik, oprtan na ramena, pripeljal na kolesu.
