Ščitna grba turinškega tipa, Svete Gore nad Bistrico ob Sotli, 5.-6. stoletje
Ščitna grba (tudi umbo) je navadno kovinski, izbočen ali koničen osrednji del ščita, ki odvrača udarce od osrednjega dela ščita, hkrati pa zagotavlja nekaj dodatnega prostora za ročaj in roko bojevnika na notranji strani ščita. Tako kot ostali predmeti se tudi ščitne grbe razlikujejo med seboj glede na čas izdelave, etnično pripadnost in lahko tudi status lastnika.
Železna ščitna grba, odkrita l. 1971 ob arheoloških raziskavah na Svetih Gorah nad Bistrico ob Sotli v slovenskem prostoru nima primerjav. Odkrita je bila v bojevniškem grobu, obloženem s kamnito gomilo, kakršne so značilne za območje Polabja – srednje Nemčije in severne Češke. Tudi grobni inventar je na osnovi primerjav mogoče pripisati Germanom, ki so živeli severno od Donave. Ščitno grbo pripisujemo t. i. turinškemu tipu in jo na osnovi primerjav umeščamo v konec 5. ali začetek 6. stoletja.
Kljub temu, da smo s pomočjo grobnih pridatkov razvozlali etnično pripadnost bojevnika, lahko samo ugibamo, kakšen splet zgodovinskih dogodkov ga je privedel v naše kraje. V času njegove smrti je bilo Obsotelje, kakor tudi celotno območje jugovzhodnih Alp, vključeno v Gotsko kraljestvo. Ozemlje so še vedno poseljevali romanizirani staroselci, Vzhodni Goti pa so s svojimi posadkami zasedali le nekatere strateške postojanke s pretežno staroselskim prebivalstvom. Predmeti iz groba po svojem značaju niso ne staroselski ne vzhodnogotski, zato lahko le ugibamo, ali so selitev bojevnika sprožili premiki plemen ali stiki med Goti in Turingi. Bojevnik je najverjetneje pripadal posadki vojaške postojanke, ki je stala na mestu današnje Bistrice ob Sotli ali v njeni bližini. Njegovo mesto znotraj naselbine priča o pomembnem položaju germanske posadke.
Celoten inventar groba germanskega bojevnika si je mogoče ogledati na razstavi Štirje elementi: 3 – Zemlja.
Pripravila: Jana Puhar, višja kustosinja
Foto: Gregor Molan
Literatura: Paola Korošec, Arheološke raziskave na Svetih Gorah nad Sotlo, Arheološki vestnik 1974.
