Sava skozi čas
Prvega junija praznujemo mednarodni dan reke Save, po kateri naše območje že dolga leta nosi ime Posavje in označuje območje delovanja našega Posavskega muzeja Brežice. Sava je 944 km dolga reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi; od tega 221 km teče po slovenskem ozemlju. Kar 60 km reke teče tudi čez Posavje; med Suhadolom, naseljem v dolini Save tik nad Zidanim Mostom ter izlivom reke Savinje, in državno mejo s Hrvaško. Najdaljša slovenska reka se kot desni pritok pri Beogradu izliva v najdaljšo evropsko – Donavo.
Spreminjanje toka reke Save in krajine ob njej je najlepše utelešeno v likovnih delih in razglednicah na območju Posavja. Sava je bila skozi stoletja pomembna prometna žila, zato so ob njej nastala trška in mestna naselja Brežice, Krško, Radeče in Sevnica, ki so še danes upravna središča štirih posavskih občin. Od 17. stoletja naprej so na grafikah upodobljena različna rečna prevozna sredstva, kot so: brod, splav, tombas. Razglednice, ki segajo od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja, prikazujejo Savo ter preplet rečne plovbe in železnice, ki je Posavje dosegla leta 1862. Prihodu železnice je sledila še gradnja mostov čez reko Savo v Krškem leta 1866, v Radečah leta 1894 in v Brežicah leta 1906, ki je še dodatno povezala rečne bregove. Železnica je Savi sicer postopoma odvzela primat glavne prometne poti, vendar je rečni promet na njej kljub temu vztrajal še desetletja.
Brodovi so na Savi kot ključne prometne povezave omenjeni že v srednjem veku. V Brestanici se brodarska služba in zadnji brodnik Lojze Flis omenjata vse do leta 1978, ko je brod dokončno prenehal voziti. Prebivalci so ga uporabljali za prevoz živine, kmetijskih pridelkov in vsakodnevne poti.
S tradicionalnimi savskimi čolni tombasi so po Savi od 16. stoletja naprej prevažali slavonsko in sremsko žito v Brežice in Krško. Tam so ga tovorniki zamenjali za sol ali ga pretovorili na manjše ladje in vozili navzgor po toku do Zaloga in dalje v Trst. Sredi 19. stoletja so po Savi še vozila številna plovila, ki so prevažala les, železo, žito in vino. Dnevno se je sredi 19. stoletja na naporno in nevarno pot po Savi med Zalogom in Siskom podalo približno 100 tombasov. Tombase je upravljalo deset do šestnajst mož, ki so jih po reki navzdol poganjali in potiskali od skal z drogovi in z vesli. Plovbo po toku navzgor, ki je upodobljena tudi na grafiki nastali med 1824 in 1833, je omogočala vleka z vprežno živino, konji in še pogosteje voli. Včasih so tombase po posebej za ta namen zgrajenih poteh vlekli tudi močnejši možje.
Po Savi navzdol so vozili razno blago tudi s splavi. Ob koncu 19. stoletja je iz Zgornje Savinjske doline plulo okrog 2000 splavov letno, leta 1938 pa kar 4900. Splavarstvo je zaključilo svoje poslanstvo šele po drugi svetovni vojni.
Vabljeni k obisku Posavskega muzeja Brežice, kjer si lahko med drugim ogledate večzvrstno razstavo Harmonija 4 elementov, na kateri je predstavljen tudi muzejski eksponat tradicionalnega savskega čolna – tombasa, stoletja osrednjega prevoznega in trgovskega sredstva. Na stalni etnološki razstavi pa boste odkrivali številne zgodbe ljudi, tesno povezane z reko Savo skozi stoletja.
Pripravili: Boštjan Kolar, Mihaela Kovačič, Andrejka Vabič Nose
Brestanica (Kaiserjeva suita), 1824-1833,12,2 x 17,8 cm, litografija na papirju, inv. št. KZ1-1099.
Avtor je na litografijo vključil tudi redko upodobljeno vleko tombasa po toku navzgor. Litografske podobe Štajerskih mest, trgov in gradov (Lithographirte Ansichten der Stayermarkischen Stadte, Markte und Schlosser) (1824–1833) je izdal Josef Franz Kaiser.
Rann (Brežice), konec 19. stoletja, Janischev (?) ponatis po Carlu Reichertu, velikost lista: 24,3 x 15,6 cm, litografija na papirju, inv. št. KZ1-1033.
Sevnica, 1845, Joseph Kuwasseg, velikost lista 51 x 42,2 cm, litografija na papirju, inv. št. KZ1-1029.
Razglednica Krško, litografija, odposlana: 26. 7. 1899. Največji od štirih motivov na razglednici je predstavlja živahen rečni promet in železniško progo. Inv. št.: Z3:900
Razglednica Radeče z mostom čez Savo, odposlana 29. 9. 1915. Inv. št.: Z3:1577.
Razglednica Pozdrav iz Brestanice, 1966. Na razglednici je prikazan brod, ki je obratoval do leta 1978, ko je bil zgrajen most čez Savo. Inv. št.: Z3:1993
Literatura in viri:
Počkar, Ivanka, Elaborat za vpis splavarjenja v register nesnovne kulturne dediščine,
Projekt Oživimo savske zgodbe, Brežice, 2019.
Kolar, Boštjan, Zagode Anja, Elaborat za izdelavo tradicionalnega savskega čolna – tombasa, Projekt Po-Savski rečni turizem, Brežice, 2021.
Černelič, Krošelj, Alenka, Glogovič, Stanka…, Sava združuje, Projekt treh slovenskih muzejev ob reki Savi, Posavski muzej Brežice, Zasavski muzej Trbovlje, Gornjesavski muzej Jesenice, 2020.
Dolenjski list, št. 51, leto XXIX, Novo mesto, 21. 12. 1978.
Dolenjski list, št. 3, leto XXX, Novo mesto, 18. 1. 1979.
NAZAJ
