Priprošnja za varno plovbo preko savskih brzic

Posvetilni oltar boginji Adsaluti je dal postaviti v 1. ali 2. stoletju našega štetja Gaj Cecina Favstin, pripadnik ugledne družine etruščanskega izvora. Družina Cecini, ki je v naše kraje prišla iz severne Italije, se je najverjetneje ukvarjala s prevozništvom po Savi.

Kljub temu, da natančne lokacije najdbe oltarja ne poznamo, ga lahko povežemo z rimskodobnim svetiščem pri Podkraju, od koder izvira večina znanih posvetilnih oltarjev Adsaluti (in/ali Savusu, pri katerem pa že ime nedvoumno sporoča, da gre za božanstvo Save).
Adsaluta je bila lokalno božanstvo keltskih Tavriskov, ki so naseljevali prostor današnje osrednje in vzhodne Slovenije. Povezana je bila z vodo in rečnim transportom. Morda je bila zavetnica plovbe preko nevarnih savskih brzic med Hrastnikom in Zidanim Mostom ali božanstvo bližnjega vodnega izvira.
Da je izvor imena keltski, nakazuje značilna predpona Ad-, ki se pogosto pojavlja v keltskih osebnih imenih. Od Keltov so jo v prvem stoletju prevzeli Rimljani. Morda jim je bila blizu tudi zaradi imena. Beseda salus v latinščini namreč pomeni zdravje in blagostanje.
Kopijo posvetilnega oltarja si je mogoče ogledati na razstavi Štirje elementi: 1 – Voda. Izvirnik hrani Narodni muzej Slovenije.

Pripravila: Jana Puhar, višja kustosinja
Foto: Gregor Molan
 
Literatura: Marjeta Šašel Kos: The Roman Inscriptions in the Natonal Museum of Slovenia: Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije, 1997.
NAZAJ